Tomaž Ajd
Skromno je nekdaj živel pohorski kmet, njegovo značilno domovanje najdemo ohranjeno v vaškem središču Šmartnega na Pohorju. Marotova cimprača, kot jo imenujejo po domače, kaže tipično podobo stare pohorske domačije. Krita je s slamo, saj so jo obnovili po starih načrtih. Na glavnem tramu je vrezana letnica 1812, kar priča o tem, da je bila hiša postavljena v začetku 19. stoletja.
Za hišo vestno skrbi Anton Pečovnik, njegov rod je tretji po vrsti, ki živi blizu cerkve svetega Martina. Družina je v Marotovi cimprači bivala vse do leta 1997, ko se je preselila v novo hišo. Po doslej znanih podatkih so bili prvi lastniki domačije Cvirni, ki so stavbo tudi zgradili. "Moj dedek Martin Pečovnik je bil iz Frajhajma. Pokojni zgodovinar dr. Jože Koropec mi je povedal, da naš priimek izvira iz turških časov. Eden izmed janičarjev je pobegnil in se skrival v naših krajih. Spoznal se je z dekletom z domačije, s katerim sta se zbližala in se kasneje tudi poročila. Ker se je skrival v pečovju, so mu nadeli priimek Pečovnik. Ko se je dedek Martin preselil v Šmartno na Pohorju, je bila hiša že zgrajena," uvodoma pove Anton Pečovnik.
Gospodar skrbi tudi za streho
Stavba je kamnita, osrednji bivalni prostor, hiša, ima lesene kladne stene. Pokriva jo slamnata čopasta streha. "Hiša je zgrajena povsem iz naravnih materialov, nič ni kupljenega ali umetnega. Narejena je iz smrekovega lesa, kamna in apna. Žebljev niso uporabljali, vse so zbijali s klini. En del je lesen, drugi pa zidan. Slamo, ki mora biti ržena, so uporabljali za streho, žito pa za kruh. Iz prečiščene slame so naredili škovpe, s katerimi so delali strehe," pravi Anton Pečovnik, ki streho tudi popravlja.
"Prej so streho pokrivali mojstri, imenovani pokrivači. Popravljati jo je bilo treba vsako leto, spomladi ali pa jeseni. Domačih mojstrov ni več, zato zdaj streho popravljam sam. Enostavno sem bil prisiljen, da se naučim te veščine," pojasni gospodar.
Tradicionalen stanovanjski del
Širok napušč na vhodni strani ščiti kamnite stopnice, po katerih se vzpnemo v stanovanjski del, ki je zasnovan tradicionalno: v sredini veža in kuhinja, levo od vhoda shramba in izba, desno hiša s krušno pečjo. Stavba je delno podkletena.
Mlinarjev dan
Hišo sta v zadnjem obdobju doleteli dve večji nesreči. Leta 2004, na božično jutro, jo je zajel požar, ki ga je v vetru najverjetneje zanetila petarda, pred dvema letoma pa je streho močno poškodovala toča s hudim neurjem.
