Katere droge nas najbolj zasvojijo? Na videz preprosto vprašanje, na katero obstaja mnogo odgovorov. Raziskovalci ocenjujejo stopnjo zasvojenosti od mamila glede na škodo, ki jo povzroči, ulično ceno, aktivacijo dopamina v možganih, intenzivnost pozitivnih čustev, ki jih občutijo uporabniki, moč odtegnitvenih simptomov, in glede na to, kako hitro nastopi odvisnost pri osebi, ki drogo poskusi.
Obstajajo še druga merila za določitev potenciala droge, da zasvoji, nekateri raziskovalci pa celo trdijo, da nobena droga ne vodi zagotovo do odvisnosti. Glede na različna mnenja stroke je za presojo zasvojljivosti smiseln posvet z odborom, sestavljenim iz različnih ekspertov. Ravno to so leta 2007 storili David Nutt, britanski nevropsihofarmakolog in strokovnjak za droge, ter njegovi sodelavci. Izsledki njihove raziskave so bili presenetljivi.
Heroin
Za drogo z največjim potencialom zasvajanja so Nutt in drugi strokovnjaki izbrali heroin. Dosodili so mu najvišjo možno oceno, tri. Heroin je opioid, ki v živalskih poskusih za do 200 odstotkov poviša stopnjo živčnega prenašalca dopamina v nagrajevalnem središču možganov. Spada tudi med najnevarnejše droge. Smrten je lahko že odmerek, ki je za samo petkrat večji od tistega, ki je potreben za občutenje "navadnih" učinkov. Komisija je presodila, da je heroin druga najbolj škodljiva droga za uporabnike in širšo družbo.
Kokain
Uporaba kokaina neposredno vpliva na možgansko sposobnost prenašanja sporočil med nevroni s pomočjo dopamina. Zaradi njega nevroni ne morejo izklopiti signala za izločanje dopamina, kar povzroči izredno aktivacijo poti nagrajevanja. Živalski poskusi z uživanjem kokaina so pokazali tudi do trikrat povišano prisotnost dopamina.
Ocenjuje se, da je na svetu od 14 do 20 milijonov uporabnikov kokaina, leta 2009 pa je bil nezakoniti trg s kokainom vreden približno 65 milijard evrov. Kokain v obliki kristalov (tako imenovani crack), je po mnenju strokovnjakov po škodljivosti tretja najbolj škodljiva droga, kokain v obliki prahu pa se je uvrstil na peto mesto.
Približno 21 odstotkov ljudi, ki ga poskusijo, postane od njega odvisnih. Deluje podobno kot drugi zasvojljivi stimulanti, na primer metamfetamin, ki zaradi lažje dostopnosti postaja vedno večja težava, in amfetamin.
Nikotin
Nikotin v tobaku hitro zasvoji. Ko prižgemo cigareto, se nikotin absorbira v pljučih, nato pa potuje do možganov. Strokovni odbor je določil, da je nikotin v tobaku tretja najbolj zasvojljiva droga. Več kot dve tretjini Američanov, ki so poskusili kajenje, sta postali od njega odvisni.
Že leta 2002 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenila, da je na svetu več kot milijarda kadilcev, uporaba tobačnih izdelkov pa naj bi po njihovih napovedih do leta 2030 povzročila osem milijonov smrti.
Živali v laboratoriju se sicer modro vzdržijo kajenja, a jih ravno tako premami učinek nikotina. Podgane so v poskusu brez zadržkov pritiskale na gumb, ki je povzročil neposredno sproščanje nikotina v njihov krvni obtok; znanstveniki so pri tem zaznali, da se je stopnja hormona sreče v centru nagrajevanja povišala za 25 do 40 odstotkov.
Barbiturati
Barbiturati (pomirjevala) so vrsta drog, ki se je sprva uporabljala za zdravljenje tesnobe in za lažje spanje. Zmotijo kemične signale v možganih, zaradi česar se "izklopijo" različni predeli možganov. Nizki odmerki barbituratov pri uporabnikih povzročajo evforijo, v visokih količinah pa so lahko zaradi zaviranja dihanja tudi usodni.
Ko so bili dostopni na recept, je bila odvisnost od barbituratov pogosta, danes pa je znatno upadla zaradi pojava drugih zdravil, ki so jih nadomestili. To je dokaz, kako pomemben dejavnik je kontekst, če govorimo o zasvojenosti, saj mamilo ne more biti nevarno, če ni širše dostopno. Nutt in drugi so barbiturate uvrstili na četrto mesto lestvice najbolj zasvojljivih drog.
Alkohol
Alkohol ima številne učinke na možgane, poskusi v laboratoriju so razkrili, da v možganih poviša količino dopamina za 40 do 360 odstotkov. Več ko je poskusna žival zaužila, več dopamina se je izločilo. Do odvisnosti pride pri okoli 22 odstotkih ljudi, ki poskusijo alkohol. Po ocenah WHO sta leta 2002 alkohol uživali dve milijardi ljudi, leta 2012 je zaradi posledic prekomernega pitja umrlo več kot tri milijone ljudi, zaradi česar je alkohol po mnenju strokovnjakov najbolj škodljiva droga.
