Nasveti Miše Pušenjak: Rožo božične noči zalivamo pogosto, a nikoli preveč

Verjetno bo ta prispevek za mnoge prišel prepozno, saj se police trgovin počasi že praznijo in je božičnih zvezd vedno manj. Prav šokirana sem bila prejšnji teden, ko sem šla po njo v meni zelo ljubo vrtnarijo in so mi povedali, da so že skoraj vse prodane. Božična zvezda je hitro osvojila naša srca - najprej Američanov, kasneje tudi Evropejcev, a se njena zgodovina prekriva tudi z legendami.

Kratka zgodovina

Poznana je bila že Aztekom, ki so jo uporabljali kot zdravilno rastlino proti vročinskim krčem, a tudi za barvanje tekstila. Njeno prvotno ime je cuetlaxochitl, kar sama sploh ne znam prebrati oziroma izgovoriti. Izvira iz Mehike, kjer raste kot divji grm na robovih gozdov. Zraste tudi do pet metrov v višino, tudi doma cveti šele v najkrajšem dnevu leta. V 17. stoletju so jo opazili frančiškani, ki so tam imeli svoje samostane. Zaradi njene rdeče barve so jo pričeli uporabljati za krasitev cerkva v času božičnih praznikov. Tako je dobila svoje drugo ime A flor de Nochebuena, roža božične noči.

Šele čez dve stoletji jo je na svoji službeni poti po Mehiki opazil Joel Roberts Poinsett, prvi ameriški ambasador v Mehiki. Rastlina ga je povsem osvojila, zato jo je po vrnitvi domov poskušal gojiti tudi sam v svojih rastlinjakih. A ni bil najbolj uspešen, saj ni poznal njenih osnovnih zahtev. Vsekakor pa je z njo seznanil odličnega vrtnarja Roberta Buista. Šele on je pričel profesionalno razmnoževati in prodajati to rastlino pod njenim botaničnim imenom Euphorbia pulcherrima. Svoje angleško ime je dobila šele leta 1836, poimenovali so jo po človeku, ki jo je prvi prinesel v ZDA. Zato je njeno angleško ime še zdaj poinsettia. Naj pa vseeno omenim, da vsi Američani s tem imenom niso zadovoljni, saj je bil Poinsett tudi lastnik sužnjev, s podrejenimi naj ne bi najlepše delal. Vse to so seveda samo zgodbe in pripovedi, a rastlina je s svojo lepoto, predvsem pa lastnostjo, da je najlepša prav okoli božičnih praznikov, povsem osvojila naša srca.

Botanika in kaj je dobro vedeti

Mnogi menijo, da ni treba poznati kraja, od koder rastline izvirajo, tudi njenih botaničnih lastnosti ne. Žal so med njimi tudi trgovci, zaradi katerih potem zvezda izgubi svoj največji sij in žar še pred prazniki. Njeno latinsko ime pove, da je zvezda pravzaprav mleček (Euphorbia). Saj res opazite bel sok vedno, kadar odlomite kakšen list ali, bog ne daj, vejico. Ta sok je tudi kriv, da ji mnogi ne zaupate in menite, da je strupena. Božična zvezda ni strupena. Res pa je, da sok lahko občutljivim ljudem povzroči alergijsko reakcijo na koži. Če je ne boste poškodovali, ne bo nič hudega.

Mehika je tropska dežela - če rastlina izvira od tam, pomeni, da ne mara mraza. Ker v tropih temperature le malo nihajo - tudi med zimo in poletjem ni velikih razlik -, zvezda ne mara prevelikih sprememb temperature. Zato je nujno, da je nabava božične zvezde zadnji opravek v dnevu pred odhodom domov, treba jo je zaviti tako, da veter po njej ne popiha med prenosom v avtomobil in v stanovanje. Prav tako pa je v stanovanju ne dajte takoj v popolnoma ogrevan prostor, v rastlinjakih jo imajo na temperaturah nekje od 15 °C. Če pride v pretopel prostor, bo hitro začela odmetavati liste. Ker pa je novo leto v bistvu čas, ko liste tudi v naravi odvrže, je ta proces neustavljiv.

Ko pričnejo listi odpadati, bodo odpadli povsem do konca. Zato jo po prihodu domov postavite v prostor, kjer ni več kakor 18 °C, kjer je svetlo, a sonce ne sije direktno po rastlinah. Šele po dnevu ali dveh jo lahko postavite tudi v nekoliko toplejši prostor. Najslabše se v bistvu počuti na okenskih policah, pod katerimi so grelna telesa. Seveda tudi premrzlo ne sme biti. Tudi soseščina televizorja, usmerjevalnikov wi-fi ali računalnikov ni najboljša.

V naravi raste na robu gozdov, torej ne na polnem soncu, zato ne mara direktnih sončnih žarkov. Ne raste v gneči, zato je ne mara. Sama je ne bi kupila v vrtnem centru, kjer so naložene tako, da se med seboj gnetejo, prav tudi ne takih, zavitih v celofan, ki so že na mizah. Če opazite, da so pod rastlinami že odpadli listi, je nakup prav tako nesmiseln - če jo želite imeti prav najlepšo za božične, kaj šele za novoletne praznike.

Cvetovi, ki to niso

Zdaj vas veliko to že ve, prav vsi pa ne: rdeče (pa tudi drugače) obarvan vrh rastline ni cvet! V tropskih krajih je zelo veliko res lepega, razkošnega, velikega in dišečega cvetja. S svojimi drobnimi, malimi cvetovi, ki jih najdete v sredini obarvanih listov, zvezda ne bi mogla pritegniti opraševalcev. Osnovni namen cvetenja rastlin pa je seveda seme - razmnoževanje. Zato se je rastlina tekom stoletij prilagodila tako, da cveti v najkrajšem dnevu, ko večina rastlin že počiva. Kljub temu pa se v tem času obarvajo njeni zgornji, ovršni listi. Torej - obarvani so listi, ne gre za dele cveta. Tem listom rečemo sicer brakteje, a to za uporabnike sploh ni pomembno. Po cvetenju rastlini odpadejo vsi listi, da spomladi poženejo na novo. Zato je odpadanje listov neustavljivo, tudi če vzrok še ni konec cvetenja.

Ko jo prinesemo domov

Opozorila sem že, da je ne damo takoj v res topel prostor, da se izogibamo kurilnim telesom, televizorju in napravam, ki sevajo. Prav tako ne marajo cigaretnega dima ali zasmrajenega zraka. Pravzaprav ne marajo postanega, slabega zraka. Le redko so dovolj zalite v trgovinah, saj po navadi zanje ne skrbijo dobro. Zato sama zvezdo kupim vedno v vrtnariji in ne v trgovini. Ker je mleček, želi vedno vlažno, pa nikoli mokro zemljo. Zato jo zalivamo dokaj pogosto, a nikoli preveč. Vedno pazite, da voda ne zastaja v okrasnih lončkih po zalivanju. Predvsem v prvih dnevih po prihodu domov so zelo žejne. Skoraj zanesljivo jo boste morali zaliti po treh dneh in potem s tem ritmom vsaj še dvakrat. Kasneje zalivamo redkeje. Čeprav zvezde ne znajo plavati in jih večina propade zaradi preveč zalivanja, pa vendarle morate paziti, da se med posameznimi obroki vode ne izsuši. Posledica - ponovno odpadanje listov. Ker jo moramo zdaj kupiti tako zgodaj, potem za praznike ni več tako zelo lepa.

Še za naslednje leto

Božične zvezde lahko obdržimo tudi za naslednje leto. A ker se pričnejo vrhovi barvati šele, ko ima dan manj kot deset ur, se obarvanje vrhov začne običajno šele po božiču. Prav tako pa to obarvanje moti vsaka svetloba, tudi ulična razsvetljava. Zato se na podeželju skoraj vedno obarvajo, pri nas v mestih pa najpogosteje ne. Obarvani listi pa ne bodo tako veliki in razkošni, kakor so prvo leto ob nakupu. A nič za to, vseeno nam prinesejo veliko veselje, če nam uspe.

Ko opravijo svojo božično vlogo, jih moramo prestaviti ponovno v manj ogrevan, a zelo svetel prostor, da si odpočijejo. Spomladi, ko opazite prve znake ponovnega brstenja, poganjke okrajšajte (če se vam zdi potrebno), tudi do polovice v prvem letu, kasneje pa nekaj manj. Tako bo lepša, bolj razvejana in zelena. Tudi taka je lep okras na policah s sobnimi rastlinami. Predvsem pa jo je nujno presaditi v svež, hranilen substrat.

Poleti jo po možnosti prestavite ven, na zrak, vendar ne sme biti na soncu. Tako si bo nabrala moči za novo zimsko cvetenje. V zavetje toplega doma pa jo prestavite spet, ko nočne temperature pričnejo padati pod 15 °C. Takrat jo, če želite najlepšo prav okoli božiča, pričnite zatemnjevati. To pomeni, da naj ima od 14 do 16 ur popolne teme. Ampak naj vas vseeno opozorim, prav vse zvezde se ne obarvajo ponovno, odvisno je od sorte. A ni lepšega občutka, ko doma opazimo nove rdeče obarvane vrhove. Nekatere sorte naredijo manjše, druge pa povsem enako velike liste kot prvo leto. Zakaj ne bi poskusili?