Nasveti Miše Pušenjak: Vrtnine v sožitju z naravo

Zdaj prihajajo najkrajši in za mnoge (tudi zame) najlepši dnevi v letu. Takrat sta vrt in pridelava zelenjave bolj v ozadju. Zdaj pa je tudi še nekaj časa, da razmislimo, kaj je letos šlo narobe, kaj je bilo odlično, predvsem pa tudi, ali je treba pri delu na vrtu kaj spremeniti. O mešanih posevkih se veliko govori, pa si poglejmo, v čem je bistvo tega, zakaj so res učinkoviti.

Prednost mešanih posevkov

Rastline v tla in v bližino korenin svojih sosedov oddajajo nekatere kemične snovi; čeprav po večini ljudje menijo, da samo sprejemajo hranila. Te snovi njihovim sosedom lahko dišijo ali pa smrdijo, lahko jim škodijo ali koristijo, seveda pa še vedno velja, da je večina teh izločkov za sosede nevtralnih. To najlepše spoznamo, če ob pospravljanju pridelka vidimo korenine med seboj prepletene ali pa strogo ločene.

Druga dobra lastnost je ta, da nekatere rastline smrdijo škodljivcem, spet druge preprečujejo razvoj nekaterih bolezni. Mnoge samo izboljšajo in pospešijo rast korenin svoje sosede ali pa izboljšajo kaljenje semena. Nekatere rastline lahko tudi "pognojijo" sosednje rastline. Senca višjih rastlin na vrtu lahko koristi tistim, ki pripekanja močnih poletnih sončnih žarkov ne marajo. Skratka, rastline lahko zelo koristijo druga drugi, zato kombiniranje rastlin na vrtu postaja zelo popularno.

Preizkusite nekatere kombinacije

Začetek takega razmišljanja je pogosto težak, predvsem pa porabimo veliko časa, ker si ne znamo predstavljati, kako bo šlo. Spomnim se, da sem sama prvo leto potrebovala cel teden, da sem "naplanirala" zasaditve za takrat "največji" vrt v Sloveniji, delala sem še v Selekcijskem centru takratne Semenarne na Ptuju.

Zato predlagam, da se najprej lotite enostavnih, tudi v Sloveniji preskušenih kombinacij. Najbolj enostavna je taka kombinacija: stročnice - fižol, bob, grah, soja, leča in druge - so metuljnice, ki s svojimi simbiotskimi bakterijami tla obogatijo z dušikom, zato zraven njih posadimo tiste rastline, ki dušik tudi v večji meri potrebujejo: to so zelje, cvetača, ohrovt, sladka koruza, zgodnji krompir. Tudi solata, endivija in radič so hvaležni za hrano. Teh rastlin ni treba posaditi kaj bolj narazen. Vse bolj počasi rastejo, šele kasneje pa zavzamejo velik prostor. V tem času pa mi stročnice že pospravimo. Zelje, cvetačo, brokoli torej sadimo pribli​žno 60 do 70 cm narazen, vmes pa posejemo nizek stročji fižol. Lečo ali čičeriko sejemo prej, približno v sredini maja, in ju sadimo na 50 cm narazen. Vmes pa potem konec junija, na redko sicer, posadimo sadike listnatega ali brstičnega ohrovta.

Drug enostaven primer so solata, cvetača, motovilec in špinača v poletni vročini. Velikokrat nam uidejo v cvet. Zakaj ne bi izkoristili sence paradižnika, visokega fižola, sladke koruze ali paprike in ob njihovo vznožje posadili ali posejali teh vrtnin. Seveda ni tako enostavno. Cvetačo in brokoli posadimo med visoki fižol, a samo na robu, saj si nekaj sonca vseeno želita. Solato pa posadimo med sadike paradižnika ali paprike, ker takrat še ne potrebujejo tako velikega prostora, kasneje pa tla zastremo z zastirko do konca julija. Takrat pa pride na vrsto setev motovilca ali špinače. V ta namen pa spodnje liste paradižnika takoj, ko se prvi plodovi obarvajo rahlo roza, porežemo. Tako bo za nizke jesenske vrtnine dovolj svetlobe.

Korenček, peteršilj in solata kalijo počasi. Vmes se lahko zemlja že zbije in zrastejo pleveli. Ker še ne vidimo mladih rastlin, plevelov ne moremo populiti. Če skupaj s semenom omenjenih vrtnin posejemo še mesečno redkvico, bomo naredili dvoje. Vrstice bodo hitro vidne, ker redkvica kali že v nekaj dnevih. Redkvica tudi obdrži tla rahlejša in pripravi pot za kaljenje nežnejših rastlin korenčka, peteršilja in solate. Po enem mesecu jo previdno populimo, s tem tla še enkrat prerahljamo. Korenček, peteršilj in solata so v tem času ravno že vzkalili in smo jim s tem še dodatno pomagali na začetku rasti.

Na vrtu naj bo tudi cvetje

Pisano rumeno, rdeče in oranžno cvetje enoletnic pritegne na vrt mnogo koristnih žuželk, ki se prehranjujejo (plenilci) s sovražniki vrtnin na vrtu ali zalegajo jajčeca vanje (zajedalci): uši, pršice in resarje. Številne koristne žuželke se namreč kot odrasli osebki prehranjujejo podobno kakor čebele, z medičino in cvetnim prahom, njihovi otročički, ličinke, pa se prehranjujejo s škodljivci naših rastlin. Druge pa seveda, kot je že napisano, zalegajo jajčeca direktno v telesa škodljivcev, zato ti seveda propadejo.

Zato naj na zelenjadnem vrtu vedno cvetijo tudi cvetlice. Med njimi so najpomembnejše žametnice, ognjič in kapucinke. Uspešne so v soseščini prav vseh vrtnin, najbolj pa tam, kjer so težave z ušmi ali talnimi škodljivci. Ognjič naj cveti v bližini krompirja in vseh kapusnic. Tagetes pa naj bo v bližini radiča, paradižnika, tudi krompirja, čebule in endivije. Zelo koristne, pa manj poznane so tudi kapucinke, ki so koristne v soseščini krompirja in paradižnika in tudi drugih razhudnikov. Hkrati pa so vsi deli te lepe, plazeče cvetlice užitni.

Pa tudi zelišča

V pomoč na vrtu so prav gotovo tudi zelišča, začimbe in dišavnice. Ne sadimo jih na posebnih gredicah. Enoletna zelišča kombiniramo z vrtninami na istih gredicah, trajna pa naj rastejo ob gredah.

Meta in pelin smrdita bolhaču. Mete sicer ne sadimo nekje na vrtu, kjer bo imela dovolj prostora, da prekrije in zaduši vse okoli sebe. Lahko pa jo posadimo v posode, da se ne more širiti okoli. Pelin je velika rastlina, ki ji najdemo stalno bivališče na robu vrta. Okoli kapusnic polagamo porezane poganjke, lahko pa iz njih tudi skuhamo čaj in z njim kapusnice, posebno mlade, zalivamo.

Sivka, vratič in meta preganjajo mravlje. Tudi te rastline uporabljamo kot zastirko ali čaj za zalivanje.

Kapucinke, šetraj, meta, bazilika in hren preganjajo listne uši. Bazilika je tudi rastlina, ki preganja pepelasto plesen. Tagetes, kapucinka in ognjič smrdijo talnim škodljivcem. Zato jih sadimo okoli gredice s krompirjem ali paradižnikom. Pelin v bližini fižola bo pregnal tudi rjo. Še bolj pa je znana kombinacija šetraja in fižola (tudi graha). Tudi timijan in žajbelj preganjata mnoge metulje in njihove škodljive gosenice.

Tudi starim sovražnikom polžem nekatere rastline ne dišijo - to so predvsem cvetlice: ob plotu naj rastejo višje: kozmejka, plavica, ognjič, ob gredah pa nižje: statica, grobeljnik, iberis, kapucinke in kalifornijski mak. Izmed zelišč smrdijo polžem tudi timijan, rabarbara, žajbelj in pelin.

Ne samo, da bo vrt, kjer rastejo rastline v sožitju, bolj zdrav, vrtnine bodo imele tudi boljši okus, pisan vrt pa je tudi veliko lepši in privlačnejši.

Te kombinacije so enostavne in si jih je lahko zapomniti. Za druge pa je treba pregledati nekaj literature, naših revij, ki veliko pišejo o tem, najti dobre sosede, da izvemo, katere škodljivce lahko preženemo samo s soseščino drugih rastlin in kako si še lahko na vrtu pomagamo.

Da bo delo lažje, začnite z gredico ali dvema v prvem letu, potem pa sčasoma v mešanih posevkih zasadite cel vrt. Boste videli, da bo v nekaj letih dela s škodljivci veliko manj. Tudi kolobarjenje je v tem primeru lažje. Če rastline na vrtu ves čas dobro mešate in kombinirate, v bistvu kolobar ni potreben. Sama pa vseeno svetujem, da poiščete sebi primerne kombinacije na vsaki gredici posebej, potem pa kolobarite kar z gredicami. Gnojenje je v tem primeru po celem vrtu enako. Najlažje je gnojenje s kompostom, ki ga po celem vrtu potresemo okoli 8-10 l/m². Tudi gnojenje s kupljenimi organskimi gnojili je enostavno, saj velja enako, po celem vrtu potresemo toliko gnojila, kot je priporočeno v navodilih na pakiranju. Gnojenje z gnojem je bolj zapleteno, saj moramo vseeno paziti na nekatere vrtnine, ki ga ne marajo. To so vse korenovke in lukovke.

Zima je čas za razmislek, prebiranje literature, načrtovanje. Zakaj se ne bi v naslednjem letu lotili tudi tega?!