Med pandemijo covida-19 je bila ves čas ena najbolj tveganih stvari, da smo si delili dom z okuženim. Glede na veliko nalezljivost novega koronavirusa, še posebno njegovih zadnjih različic, verjetno mislite, da bi, če bi stanovali skupaj z nekom, ki ima covid-19, neizogibno zboleli tudi vi. Vendar to ne drži. Nedavne študije so pokazale, da v primeru različice omikron obstaja 42,7-odstotna verjetnost, da se virusa nalezete od svojega sostanovalca. V skladu s tem lahko torej pričakujete, da se bosta v šestčlanskem gospodinjstvu, v katerem je eden od članov zbolel za koronavirusno različico omikron, virusa od njega nalezla le dva od preostalih petih članov.
Prenašanje virusa v gospodinjstvu
Kako merimo prenašanje virusa znotraj gospodinjstev? Za izračun povprečnega števila sekundarnih okužb v skupini ljudi, ki so bili izpostavljeni virusu, potem ko ga je nekdo od njih prinesel v njihov skupni prostor, denimo v skupno gospodinjstvo, uporabljamo "stopnjo sekundarnega napada". Ta upošteva celo vrsto različnih dejavnikov. Med njimi so:
- nalezljivost virusa,
- višina virusnega bremena okuženega človeka in njegova sposobnost razširjanja virusa,
- dovzetnost drugih članov gospodinjstva za okužbo,
- razmere v skupnem gospodinjstvu, na primer število njegovih članov in pogostost prezračevanja.
Stopnja sekundarnega napada pomeni povprečje, prenosljivost virusov pa se med gospodinjstvi močno razlikuje. V nekaterih gospodinjstvih se denimo okužijo vsi člani, v drugih pa le nekateri ali pa nihče. Že od začetka pandemije smo priča tudi "superprenašalskim dogodkom" ali situacijam, v katerih ena oseba okuži veliko drugih ljudi. Obstajajo pa tudi primeri, ko veliko število okuženih ljudi ne okuži nikogar drugega v skupnem prostoru.
Kako se je prenašanje virusa znotraj gospodinjstev spreminjalo med pandemijo? Letos aprila so raziskovalci objavili izsledke metaanalize, v okviru katere so preučili rezultate 135 študij in podatke o 1,3 milijona ljudeh iz 136 držav, objavljenih v reviji Journal of the American Medical Association (JAMA). Izkazalo se je, da je bila stopnja sekundarnega napada v gospodinjstvih pri prvi različici novega koronavirusa 18,9-odstotna. Zato je bilo tveganje, da se tudi mi okužimo z njim, če živimo v skupnem gospodinjstvu z enim ali več okuženimi ljudmi, okoli 20-odstotna. Zaradi večje nalezljivosti novih različic, ki so se začele pojavljati konec leta 2020, se je povečala tudi prenosljivost virusa med ljudmi znotraj gospodinjstev. Pri različici alfa je bila stopnja sekundarnega napada 36,4-odstotna, pri različici delta se je znižala na 29,7 odstotka, nato pa se je pri omikronu spet zvišala na 42,7 odstotka.
A tudi take zelo obsežne študije so omejene in ne omogočajo neposredne primerjave vseh dejavnikov, ki utegnejo vplivati na stopnje sekundarnega napada, kot so na primer značilnosti domačega okolja, vedenje članov gospodinjstva in njihove navade glede uporabe zaščitnih mask.
Zakaj se je stopnja sekundarnega napada spreminjala? Stopnja sekundarnega napada je bila pri koronavirusni različici delta kljub njeni večji nalezljivosti nižja kot pri različici alfa. To lahko verjetno deloma pojasnimo z večjo imunostjo prebivalstva - tako zaradi cepljenja kot zaradi prebolele okužbe. Čeprav cepiva pri delti niso ščitila tako učinkovito kot pred prejšnjimi različicami virusa in je tudi ta zaščita sčasoma izzvenela, so še vedno precej zmanjšala tveganje za širjenje virusa znotraj gospodinjstev. Kljub občutno večji nalezljivosti različic omikrona in njihovi sposobnosti, da zaobidejo imunost, je bilo tveganje, da se z njim okužimo znotraj gospodinjstva, še vedno 42,7-odstotno. Da ni še višje, lahko najverjetneje pripišemo večji imunosti prebivalstva.
Cepiva zmanjšujejo širjenje virusa
Stopnja sekundarnega napada se je najbolj znižala v gospodinjstvih, katerih člani so prejeli tudi poživitveni odmerek cepiva. Dejstvo je, da sploh ni nujno, da boste tudi vi zboleli, če živite v skupnem gospodinjstvu s kužnim človekom. Če so člani gospodinjstva polno cepljeni, se verjetnost, da bodo drug drugega okužili z omikronom, še dodatno zmanjša.
*Avtorici prispevka sta Hassan Vally, izredna profesorica epidemiologije, in Catherine Bennett, predstojnica oddelka za epidemiologijo, obe z Univerze Deakin.
