Leta 1570 je bila zgrajena tako imenovana črna kasarna, porušena leta 1807. Na njenem mestu je med letoma 1808 in 1981 stala hiša mestnega gradbenika Mihaela Mareka. V novem urbarju gospoščine Spodnji Maribor so sestavili povsem nov seznam obveznikov žitne desetine, od pšenice, rži, ovsa in za proseni ali ovseni veršnik z imeni in priimki 480 zavezancev v 38 krajih od Zgornje Polskave do Ruš, od tega pri mariborskem mostu za 75 okoliških njiv, ki so ležale med Taborom, Betnavo in Pekrsko gorco.
V neposredni grajski lastnini je bil podolgovati zidani Ambthof - upravnikov dvor v mestu blizu Ulrikovih vrat. Pred njim sta bila ob obzidju vrtič in leseno kopališče (Padstuben). V starem zidanem gradu sta bili uporabni le kašča in klet.
1571
Mariborski poštar je postal meščan in krojač Andrej Starch (Starch; Storch; Schneider). Andrej, oče kasneje znanega mestnega sodnika Andreja Starcha, je živel v hiši v tedanji Trenkovi ulici, kjer je že imel manjšo hišo.
Cerkev na Lebarjih se omenja kot razvalina.
Iz tega leta izvira nagrobnik s protestantskega pokopališča na Betnavi s portretom nadvojvode Karla, upodobljenega v viteški opravi.
1572
Prvič se omenja ulica Pred dravskimi vrati v Taborskem predmestju.
Omenja se Stara grajska ulica.
Mestni svetnik Joanes Haller, ki je bil leta 1550 mariborski mestni sodnik, je umrl 16. junija in bil pokopan na mestnem pokopališču. Na njegovem nagrobniku, ki je danes vzidan v stene stolnice, je že vpisana njegova žena Barbara Haller, rojena Zehentner, a brez datuma smrti, ki ga tudi kasneje niso nikdar dodali. Nad nagrobnikom je podoba križanega. V skrajnem levem zgornjem kotu je grb Hallerjev iz Maribor. V sredini grbovne plošče je krilati lev, v obeh delih ščipa sta zvezdi. Enak grb je na hiši v Poštni ulici 6, kjer so Hallerji živeli.
1573
Mestna opekama pri Račjem dvoru je ležala med Vinarskim in Rošpoškim potokom nad Graško cesto.
1574-1585
Omenja se magister sanitatis Anton Marija Venusta (Venustus), priznani medicinski pisec, ki se je branil dela s kužnimi bolniki z utemeljitvijo, da je škoda pošiljati v smrt šolane zdravnike, ki jih že tako povsod primanjkuje.
1575
Upravitelji gospoščine in gradu Maribor so postali baroni Khisli.
Cesta proti Gradcu je še vedno šla čez Kamnico, Rošpoh in Kozjak v Pesniško dolino in na Plač ter jo je šele v 17. stoletju po pomenu prekosila tista čez Lajteršperk na Plač.
1576
Med deželnimi plemiči, ki so si za svoje bivališče izbrali Maribor, je bil Hanns Soteški iz Hartensteina, vicedom v Celju.
1578
V Mariboru je potekal čarovniški proces, katerega zaključek ni znan. Sodili so goljufu z imenom Lorenz, ki je trgoval z različnimi imenitnimi predmeti in je za denar učil lažne čarovnije. Tako je sodnikovi ženi iz Slovenj Gradca prodal kristal ali Donnerstein, ki ga je kupil od svobodnjaka mojstra Jurija iz Ljubljane. Zagotavljal je, da lahko z njim gleda v bodočnost. Trgoval je tudi z vrvjo, ki so jo uporabili za obešanje (vislice) in je bila zelo iskan talisman za srečo. Poznal in učil je, kako imeti srečo pri snubljenju, ne biti oropan, ne biti ujet, kako preprečiti pokvarljivost mesa in kako kot gostilničar dobro voditi posel. Izdajal se je tudi za služabnika deželnega profosa (ječarja) in v tej vlogi prestrašil nekaj žensk tako, da so mu dale denar, samo da jih ne bi preganjal kot čarovnice. Tako mu je na Ptuju neka "znana čarovnica" plačala štiri goldinarje, da je ni prijavil deželnemu ječarju.
1579
Salzburški nadškof in krški škof sta pričela mariborskega župnika Jurija Žehela jemati v precep zaradi njegove tolerantnosti do pristašev nove vere, ki se je tedaj v mestu že močno zasidrala. Žehel je moral na zaslišanju v Gradcu leta 1580 obljubiti, da bo v župnijski cerkvi skrbel za katoliško bogoslužje in verski pouk ter imel le take duhovne pomočnike, ki se drže "stare vere".
1580
Mestni grad, ki so ga imeli od leta 1575 v zakupu baroni in nato grofje Khisli, je po požaru tega leta doživel velikopotezno obnovo, ki jo je leta 1586 plačal Hans Khisl.
V Mariboru so strogo preganjali čarovništvo
