Zakonca Ščurk s Karolinske 38 v Ljubljani sta se leta 1910 z obtožbo sodomije želela znebiti svojega sina. "Sina, po poklicu delavca, sta ovadila, da hodi večkrat v hlev, kjer je ena krava, in to le takrat, kadar so sami mali otroci doma. Navedena sta mnenja, da France kravo spolsko rabi, ker sta že večkrat dobila spodnje hlače od spredaj s kravjimi odpadki onesnažene," zapis takratne policije prebere Andrej Studen, zgodovinar z Inštituta za novejšo zgodovino, ki v svojem raziskovanju sodomijo opredeljuje kot spolno občevanje človeka z živaljo.
Francetov primer ni edini. Zgodovina kaznovanja je zabeležila kar nekaj spolnih zlorab živali. Še veliko več jih je pokopal čas ali pa storilcev niso nikoli zasačili pri samem dejanju in jim tako niso nikoli sodili. Največ primerov spolnega občevanja z živalmi je bilo na podeželju, kjer so bili ljudje v neposrednem stiku z živalmi, prekrški so bili pogosti tudi v vojski. Med krivci prevladujejo mlajši moški. Kazni za sodomijo so se v srednjem in novem veku spreminjale, dolgo je veljalo, da so storilce usmrtili. Zlorabljena žival pri tem seveda ni bila obravnavana kot žrtev, ampak kot "enakovredni partner" v kaznivem dejanju.
Živali kot enakovredni krivci
Ljudje so živali kot sostorilce začeli obravnavati v 12. stoletju. Takrat so nanje nehali gledati kot na predmete ali orodje za delo, temveč so postale enakovredni partnerji človeka v nenaravnem spolnem odnosu. Ker je bil vpliv Rimskokatoliške cerkve na zakonodajo takrat zelo močan, so se pisci zakona oprli tudi na Sveto pismo.
Predvsem mlajši
Največ sodomije je bilo na podeželju, bila je predvsem "moški zločin". Iz začetka 20. stoletja obstajajo podatki le o dveh ženskih sodomitkah. Med 149 sodomiti jih je bilo 73 mlajših od 20 let, 38 jih je bilo starih med 20 in 25 leti, dva sta bila starejša od 70 let. Največkrat so občevali s kravami, teleti, kozami, psi, kobilami, svinjami, ovcami.
Hudič v živalski podobi
Dvanajsto stoletje je prineslo razmah satanizma. Duhovniki in cerkveni veljaki so takrat dobili natančna navodila, kako ravnati, če pri spovedi naletijo na grešnika, ki prizna sodelovanje s hudičem. Da ga premagajo, so jim svetovali izogibanje čutni sli. Duhovniki so grešnike morali tudi vprašati, ali se jim hudič prikazuje v obliki moškega, ženskega ali živali.
"Če se je zgodil spolni odnos s hudičem v podobi živali, je bil ljudem poleg greha nevzdržnosti in greha proti veri prištet tudi greh nečistosti ali sodomije," pojasnjuje Studen. Ni torej naključje, da so v tistem času Satan in njegovi privrženci v ljudski domišljiji upodobljeni kot pol ljudje in pol živali ali pa kar kot kače, koze ali psi.
S sodomijo proti sifilisu
Na našem ozemlju je bilo sicer največ sodomitov med hlapci, kočijaži, kmečkimi sinovi, mesarskimi pomočniki in mlinarji na kmetijah. Na Gornjem Štajerskem so se denimo mladi fantje urili na teletih. Na Gorenjskem so leta 1913 pri sodomiji zasačili 13- in 17-letnika. Zaradi njune mladosti jima je radovljiško sodišče naložilo le mesec dni mladoletniškega zapora oziroma tri mesece težke ječe, vsaka dva tedna poostrene s samico.
Sodomija kot največji zločin proti naravi
Živali sokrive, ker niso klicale na pomoč
Za dejanja, ki so jih nad njimi zagrešili ljudje, so sodili tudi živalim. Pogosto so jim očitali, da med spornim odnosom s svojim oglašanjem niso klicale na pomoč. Nemalokrat so jih celo mučili in si njihovo stokanje razlagali kot priznanje. "Proces proti živali je pravzaprav proces proti prikazni. Niso sodili živalim, temveč čarobnim urokom človeških oziroma demonskih duš, sodili so mračnim silam kot viru greha in zla," razlaga Studen.