Marko Crnkovič
Nikoli nisem bil frequent flyer, ampak toliko mi je pa že bilo jasno, da je Adria Airways kompanija, ki streže bodisi dobro situiranim ali pa tistim, ki jim potne stroške krije služba in jim je zato vseeno, koliko stane letalska vozovnica. Leteti z Adrio je bilo tudi v zadnjih desetletjih, ko so se pojavili nizkocenovniki, nekaj podobnega kot uporabljati mobitel v zgodnjih 90-ih letih: znaten strošek, ki so si ga privoščili le redki.
Zaslužena kazen
Propad Adrie je bolj nacionalna sramota kot pa gospodarska ali celo logistična katastrofa. Državljani Slovenije brez nje ne bomo odrezani od sveta, da ne bi več mogli potovati, niti izolirani v tem smislu, da skoraj nihče več ne bo prihajal k nam. Je pa zadeva pomenljiva. Da je Slovenija ostala brez edinega, vsaj nekoč prej formalno našega nacionalnega letalskega prevoznika, je hud udarec za našo samozavest.
Toda ta udarec je tudi zaslužena kazen. Dejstvo, da je bila Adria uspešna v starih časih, ko je bilo tako odhajajočih domačih potnikov kot prihajajočih tujih precej manj kot danes, pomeni, da se očitno ni znala prilagoditi novim ekonomskim in družbenim razmeram na trgu letalskih prevozov. Dejstvo, da je država lahkomiselno prodala Adrio nekemu iks-ipsilon nemškemu skladu za drobiž, ne da bi preverila njegovo poslovno kredibilnost, je tudi dokaz, da so slovenski politiki in menedžerji prepričani, da znajo tujci bolje ravnati z našim premoženjem kot mi sami. Še več! Mnogi so celo prepričani, da je država kot lastnica nekompetentna in tudi nepoklicana za upravljanje - in da v resnici sploh ne potrebujemo nacionalnega letalskega prevoznika, na katerega bi lahko bili ponosni, ker da bodo za potrebe po zraku potujočih sama od sebe poskrbela nevidna krila trga.
Na majhnem trgu je vse drago
Na majhnem trgu je vse drago. Zato je klientela drago plačevala letalske vozovnice, pa tudi Adria sama je drago plačevala svoje poslovanje. V bistvu so njeni potniki subvencionirali dostopne cene vozovnic nizkocenovnikov ali letalskih kompanij nasploh na rentabilnejših linijah, tako kot je Adria v bistvu sama subvencionirala lastno konkurenco.
Na majhnem delčku globalnega trga pa niso drage samo letalske vozovnice. Draga so tudi doma narejena kolesa in motorna kolesa in vozila in oblačila in obutev in doma pridelana hrana. In ker je tako - oziroma ker se s tem nismo hoteli sprijazniti -, so propadli Rog, IMV, Tomos, TAM, Mura, Toper, MTT, Peko itd. Ali pa smo podjetja prodali tujcem, ki so imeli bodisi sredstva ali (domnevno) upravljavsko znanje, kot recimo Zlatorog, Kolinska, Adria in še mnoga druga podjetja v najrazličnejših dejavnostih. Da ne omenjam bank, hotelov, letališč itd.
Počasi postaja jasno, da je gospodarstvo v bistvu v zelo podobni situaciji, kot je že ves čas kultura. Kultura je bila vedno - ali vsaj od osamosvojitve in od tako imenovanega prehoda v tržno ekonomijo - pregovorno nerentabilna potrošnica, ki so jo v finančnih koridorjih zaradi njene ekskluzivistične namenjenosti redkim in nikoli neizpodbitno dokazane družbene koristi deklarirali kot luksuz in ji odrekali sredstva, potrebna za dostojno funkcioniranje. Vsak film, vsaka knjiga, vsaka predstava in razstava je predraga. Pa ne samo za "potrošnika", ampak tudi za "proizvajalca".
Nevidni kravji rep
Pišmevuharska dopustitev Adrijinega propada, ki mu najbolj zagrizeni malodane aplavdirajo, in dokazovanje, da bi bila ustanovitev novega nacionalnega letalskega prevoznika nedopustna, sta ultimativno zmagoslavje neoliberalizma na Slovenskem. Privržencem tržne ekonomije za vsako ceno ne gre za to, da bi crknila sosedova krava. Gre jim za to, da crkne naša krava. Če je ne moremo rediti, ker nimamo dovolj velikega pašnika in hleva - in če ni dovolj ljudi, ki bi jo oskrbovalo in molzlo, pa tudi pilo njeno mleko in jedlo njeno pljučno pečenko -, potem pač krave ne bomo imeli.
Neoliberalci bodo zadovoljni, ko Slovenija ne bo imela več za burek - in burek je tu samo metafora za slovensko kulturo, zdravstvo, šolstvo in javni promet, pa tudi za slovenske artikle za privatno potrošnjo od hrane do obleke. Ker bo s tem končno dokazano, da drži teorija, da nevidni kravji rep odžene s trga vse nadležne (beri: nerentabilne) muhe.
