Strici iz ozadja nimajo nikogar, ki bi jim odpiral pošto

Marko Crnkovič Marko Crnkovič
29.09.2019 06:35

Zgodbice in pravljice za odrasle.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Strici iz ozadja so v bistvu samo zgodbice in pravljice za odrasle, ki niso nikoli odrasli. Radi jih poslušajo in še raje pripovedujejo naprej ljudje, ki si sveta, še najmanj pa lastne domovine in države ne znajo razložiti drugače kot s hudobnimi izmišljenimi liki. Kar so v otroški literaturi zmaji, pošasti, prikazni, velikani, mačehe, čarovnice, vampirji in podobni liki, so v ustni - in seveda medijski - državljanski literaturi zgroženosti nad socialnimi razmerami strici iz ozadja. Personificirano zlo. Negativci, ki domnevno vlečejo vse niti. Bad guys. Nekdo mora biti kriv. Neka razlaga pač mora obstajati.

Obsesija ne pozna meja

Ta obsesija ne pozna meja in nikomur ne prizanaša. O stricih iz ozadja ne govoričijo samo ljudje iz sosednje ulice kot ti in jaz, temveč tudi tisti, ki sva jih oba že kdaj obtožila ali vsaj osumila, da so v resnici sami strici iz ozadja. Ali recimo tete. Tako je celo Alenka Bratušek prejšnji teden rekla (ko njeni kolegi v vladi niso upoštevali njenega predloga), da "našo državo očitno še vedno vodijo ljudje iz ozadja". Da tako imenovani "vplivneži iz energetike", na katere se je spravila, "prigrabljene moči ne bodo kar tako izpustili iz rok" in bodo "še naprej služili na račun države, kar pomeni na račun našega zdravstva, na račun naše socialne države in na račun naše skupne blaginje".
Ministričino nakladanje je seveda PR. Vera v vsemogočnost stricev iz ozadja je tako razširjena, da je omenjanje zloveščih mojstrov lutkarjev najzanesljivejši način pridobivanja podpore. Križarska vojna Alenke Bratušek proti zlohotnim influencerjem iz energetike je pravična vojna. Omeni strice iz ozadja - in glej, vsi ti bodo dali prav in te imeli za kredibilnega.

"Subjektivno dojemanje"

Podoben, čeprav še bolj zakompliciran in razvpit primer kot lov na čarovnice v energetiki je tudi primer Zvjezdana Radonjića. Dotični sodnik je ob izreku oprostilne sodbe Milku Noviču, že obsojenemu za umor, obtožil sodniške in tožilske strice iz ozadja, ki da so nanj pritiskali, da bi ubogi kemik ja ostal kriv in v zaporu.
Milko Novič je mogoče res nedolžen in zaradi mene naj kar bo. Pravici vendar mora biti zadoščeno. Toda v njegovem primeru se ne morem znebiti vtisa, da je v očeh mnogih, premnogih nedolžen samo zato, ker je nekoč kandidiral na volilni listi SDS. Tej stranki in njenim pobesnelim medijem pa zdaj seveda pride prav, da je Radonjić izrek sodbe pospremil s hudimi obtožbami na račun tako imenovanega krivosodja. Tako je zdaj izbruhnil nov škandal, ko je predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik pri sodnem svetu sprožil pobudo za disciplinski postopek proti Radonjiću zaradi suma kršitev zakona o sodniški službi.
Sodni svet je že pred meseci sprejel stališče, da so Radonjićeve izjave "brez podlage in posledica njegovega subjektivnega dojemanja" in da "sodnik ne sme podajati dvoumnih, tendencioznih in provokativnih izjav ter svojih subjektivnih mnenj, posebej če gre za domneve in stališča, povezana s konkretnim kazenskim postopkom". Sodni svet je zadevo prepustil komisiji za etiko in integriteto - ta pa je (na grozo vrhovnega sodnika Jana Zobca) sprejela mnenje, da je Radonjić res "ravnal neetično", ko je govoril o pritiskih.

Ugodno odkupim kredibilnost

Kot pri vseh fiktivnih likih je tudi pri stricih iz ozadja problem, da njihovega obstoja v realnosti ne moremo tako zlahka dokazati. To očitno ne gre od rok ali z jezika niti njihovim žrtvam (oziroma nečakom) in niti sodnikom. Pogačnikova poteza, da uvede disciplinski postopek proti Radonjiću, se mi zato zdi odlična ideja. Naj enkrat za spremembo nekdo vsaj simbolično plača za to, kar si izmišljuje. Naj si odkupi nazaj kredibilnost. Če že ne z denunciacijo sodnikov in tožilcev ob izreku oprostilne sodbe Noviču, jo je po mojem skromnem nepravniškem mnenju Radonjić izgubil že takrat, ko je napisal diletantski literarni komad z naslovom Polkovnica Nina Moreno (beri: Betteto, op. MC) nima nikogar, ki bi ji pisal.
Jaz s tem nimam nič. Me ne zanima, kdo je koga umoril ali ne. Ni mi vseeno, vedeti pa pač ne morem. Jaz samo ne verjamem v strice iz ozadja - dokler mi ne bo nekdo tega neizpodbitno dokazal. Do takrat pa prosim nehajte nakladati.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta