Nežni, mehki, nepogrešljivi - copati!

Simona Golob Polič
23.12.2018 03:49

Copati so razkošje, s katerim so se nekdaj razvajali ob gledanju v kamin, zdaj pa v televizor, razlika je v tem, da je resnični ogenj ljudi pomiril, ta z ekrana pa nas razburja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Simona Golob Polič

Copati so imeli v različnih kulturah podobno funkcijo in tudi narejeni so ves čas zelo podobno. V antiki so bili najprej narejeni iz debele, grobe, pletene volne, stari Rimljani so jih delali iz blaga in usnja. Prvi so jih nosili na odru gledališki igralci komedij, od tam so jih prevzele ženske kot (tudi modno) obuvalo za dom. Copati so torej dolgo veljali za obutev žensk, ki so hotele biti nobel in praktične.
Najstarejše copate so arheologi umestili v čas 2. stoletja našega štetja, našli so jih v egipčanskih grobovih. Egipčani so si izmislili sandale, moški in ženske so se šminkali, iz lanenega platna, volne in usnja ter iz vlaken rastlin so delali copate, lahko so bili tudi obrobljeni s krznom. Barve so bile naravne: rdeča, modra in rumena. V Orientu so že v zelo starih časih poznali copate, v 15. stoletju je orientalska moda osvojila Evropo.

Simona Golob Polič

Odražajo osebnost

Copati poskrbijo, da nam je doma udobno, služijo ohranjanju čistega stanovanja, varujejo naša stopala pred udarci in poškodbami. Narejeni so za v hišo, najpomembnejši je vidik zdravja naših stopal: imeti morajo dovolj prostora za prste, lahko tudi malo dvignjeno peto, materiali iz katerega so, naj bodo naravni, noga v njih mora dihati. Če v copatih preživimo veliko časa, je dobro, da imamo na voljo dva para, en naj bo zmerom na zračenju. Zaradi drsajočega načina hoje, ki se ga otroci navadijo, jih nekateri tudi ne priporočajo, zato je treba dobro izbrati.

Simona Golob Polič

Primerno darilo

V ozadju trendov in občutkov življenja so copati razkošje, s katerim so se nekdaj razvajali ob gledanju v kamin, zdaj v televizor, razlika je v tem, da je resnični ogenj ljudi pomiril, ta z ekrana pa nas razburja. Karkoli že pravijo nasprotniki copatov, velja, da njihovi mehkoba in toplota grejeta celotno našo bit in nas navdajata s srečo.
Copati so lepo in praktično darilo. Tudi za nas, ki pogosto po stanovanju hodimo bosi. Obiski to opazijo in dobijo idejo za darilo, čeprav bosa hoja ni bila takšno sporočilo. Najlepše darilo so copati, ki jih naredimo sami. Tudi zaradi tega, ker so dokaz, da znamo najti čas še za kaj drugega kot za delo in nakupovanje.

Društvo copatarjev

Dokler bom jaz hlače nosil, bo tako, kot bo žena rekla. Ne pa copatarji. Tisti in tiste, ki se podrejajo. Nekateri pravijo, da so vsi poročeni moški bolj ali manj copatarji, ker počnejo in govorijo, kar žena misli. Nemci za take moške rečejo, da stojijo pod copato, ("unter dem Pantoffel stehen"), izraz je v rabi od 17. stoletja; prišel je od tega, ker so ženske najprej in najpogosteje nosile copate. Pri nas so se copatarji združili v društvo, v Dolu pri Hrastniku je tako, deluje že več kot 50 let, člani lahko postanejo tisti moški, ki močno častijo svoje boljše polovice. V druščino, ki šteje okoli 70 članov, ni lahko priti, opraviti morajo pripravništvo in dobiti podpis žene. Slogan društva je: "Dokler bom jaz hlače nosil, bo tako, kot bo žena rekla." Njihov najpomembnejši praznik je dan mučenikov, simbol društva pa copat. Vsaka ironija ima tudi kaj resnice, morda so med njimi res tudi copatarji.
Skrbite za svoje copate in jih pospravljajte, saj veste, da jih sicer lahko odnese muca Copatarica. Ela Peroci je pravljico napisala pred več kot 60 leti in danes je morda še bolj aktualna, ko je prestol zasedla razpuščena vzgoja otrok. No, vseeno pa ne sekirajte otrok, če izgubijo copat ali oba.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta