Saša Britovšek
Sredi tega tedna so na vrtu Društva slovenskih pisateljev predstavili neobičajen rdeč avtomat. V njegovo režo spustiš en evrski kovanec, ta pa ti natisne in prebere izbrano pesem, ki jo lahko celo preneseš na svoj telefon. Pesmomat ali pesniška mašina, kot mu rečejo njegovi snovalci, v svojem bistvu skriva več kot dvesto pesmi petdesetih slovenskih pesnic in pesnikov, tako za odrasle kakor za otroke.
Glasba je že desetletja nazaj stopila v avtomate
Ideja za avtomat s poezijo se je nekega oblačnega dne porodila v mislih Igorja Divjaka, urednika Portala za književnost in mišljenje Vrabec Anarhist, saj je razmišljal, kako poezijo s spleta prenesti med ljudi. Zamisel je objela tudi njegova sodelavka, pisateljica in antropologinja Luna J. Šribar. Prepričana je, da današnji svet potrebuje veliko poezije, ki bo preglasila jezo in nestrpnost, ki sta postali del naše realnosti. Kako bi bil avtomat videti, si je zamislila kreativna direktorica, arhitektka in slikarka Mojca Fo, zaživel pa je v skorajda čarobni delavnici rokodelskega mojstra Jožeta Zajca Josa. Srce pesmomata je z več kot dvesto pesmimi sprogramiral študent računalništva in informatike Luka Galjot pod mentorstvom profesorjev Boruta Batagelja in Franca Soline.
Ker svet nujno potrebuje več mehkejše, poetične resničnosti, odgovarjajo snovalci pesmomata, zakaj želijo na slovenske ulice pripeljati to poetično mašino. Ta se bo kmalu odpravila na turnejo, najprej po Slovenski pisateljski poti, to je edinstven projekt živega pisateljskega muzeja, pohodniška transverzala, ki povezuje 106 domov slovenskih pesnikov, pesnic, pisateljev, pisateljic. Za najem ali naročilo novega pesmomata se bodo lahko odločile tudi literaturi prijazne občine in z njim obogatile knjižnice, šole, svoje trge in ulice. Pesmomat je skupen projekt Društva slovenskih pisateljev, portala Vrabec Anarhist, Slovenskega centra PEN in računalniške fakultete, podprla ga je Mestna občina Ljubljana.
Nastanek pesmomata je z navdušenjem spremljala tudi predsednica Slovenskega centra PEN Tanja Tuma. "Ideja pesmomata je razburkala slovenski pesniški prostor. Poezijo bo prinesel med ljudi, med bralce, za katere je bila tudi napisana. Avtomati in poezija naj ne bi šli skupaj. Navajeni smo bolj na bankomate, parkomate, paketomate, mlekomate, skratka na naprave, v katere vržemo nekaj denarja in dobimo tisto, kar smo si želeli. Mnogi menijo, da avtomat in umetnost nista najboljši par. Mislim, da to ni res, saj je tehnika lahko zelo lepa." Spomnila je, da je glasba desetletja nazaj vstopila v avtomate z džuboksi, ter omenila podobne popularne projekte v ZDA in Poesie Automat v Nemčiji in Avstriji. "Pesmomati lahko obogatijo javni prostor, ta, ki se nam včasih že malo oži. Mislim, da je pesmomat bankomat za dušo. Želim, da bi bilo kmalu toliko pesmomatov, kot je bankomatov po Sloveniji," je z optimistično popotnico zaključila Tanja Tuma. Tudi Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev, je izrazil željo, da bi pesmomati krasili čim več slovenskih občin in da bi postal nekaj tako vsakdanjega kot bankomati.
