Glasbena noviteta, ki sta jo soustvarila libretist Nejc Gazvoda in skladatelj Slavko Avsenik mlajši, zrežiral pa jo je Aleksandar Popovski, si za izhodišče jemlje lik izumitelja Nikole Tesla.
Libretista Nejca Gazvodo je znanstvenik pritegnil predvsem kot človek. "Kar me je povleklo, da sem našel zgodbo za ta libreto, je bila njegova človeška nenavadnost, celo izgubljenost v tem svetu, ki ga je skozi fiziko obvladal do obisti, drugače pa niti ne. Človek, ki se zavestno odpove, da bo postal najbrž najbogatejša oseba na svetu, ker hoče pomagati prijatelju, v kapitalizmu najbrž kotira visoko na lestvici duševnih bolezni, v mojem vrednostnem sistemu pa kotira 'samo' zelo visoko. Zanimala me je ta plat," je povedal. "Uprizoritev skače v času ne zato, ker sta si časa tako različna, ampak ker sta si časa Tesle in danes recimo Elona Muska žal tako zelo podobna," je še rekel.
"Tako imenovane velike osebnosti so vedno bolj vezane na kapital in kot take neločljive od svojih podjetij, ki nas držijo za vrat. V genialnosti ni več romantike - če je kdaj sploh bila. Skupaj smo na tej ladji - in če bi kdo to razumel, bi to bil Tesla. Skrb za vse je namreč tudi skrb zase. Preveč smo povezani. Strah pa me je, da tega ne razumejo tisti, ki bi lahko za to kaj storili," je Gazvoda zapisal v gledališkem listu.
Glasba je delo Slavka Avsenika mlajšega. "Kar nekaj časa sem porabil za razglabljanje in eksperimentiranje, dokler nisem našel začetka klobčiča, ki se je naprej odvil spontano - ponovno in do konca. Ko sem vstopil v delovni proces, se je ob odkrivanju vsebinske moči njegovega libreta razočaranje kmalu prelevilo v čisto navdušenje, saj je poleg zanimivih zapletov omogočilo tudi združitev opere in muzikala v nekaj, kar mi je bilo v tem primeru izrazno še bliže - operni muzikal," je pojasnil.
Dirigent uprizoritve je umetniški vodja mariborske Opere Simon Krečič, ki pravi, da partitura smiselno sledi vsebini in času dogajanja opere, pri tem pa se mojstrsko poigrava z najrazličnejšimi glasbenimi slogi in obdobji. "Tako imamo dele, napisane v popolnoma klasičnem, mestoma celo polifonem opernem glasbenem jeziku, nato se sprehodimo preko salonske glasbe valčka konca 19. stoletja, tanga in drugih plesnih ritmov, mimo popularne glasbe današnjih dni - od zvokov rocka, pop baladnih napevov do za Teslo neizbežne elektronske glasbe," je povedal.
Režiser Aleksandar Popovski je dodal, da je bil Tesla prvovrstni umetnik. "Njegove ideje o svetu in energije so zame primeri čiste umetnosti, ki presegajo zamejenost prostora-časa, in v skladu s tem smo zasnovali tudi koncept uprizoritve opernega muzikala."
Za igralca, pevca, komika, imitatorja in televizijskega voditelja Klemna Slakonjo, ki je v svoji karieri upodobil že veliko znanih osebnosti, je to prvi tako velik odrski projekt. "Vse se zelo hitro odvija, a uživam v vsakem trenutku," je dejal.
Poleg njega nastopajo še Sabina Cvilak, Jaki Jurgec, Dada Kladenik, Martin Sušnik, Dušan Topolovec, Mihael Roškar, Lucija Krašovec, Petra Crnjac, Mojca Potrč, Marko Škofič, Sebastijan Čelofiga, Bogdan Stopar, Tomaž Planinc ter baletni ansambel, operni zbor in simfonični orkester SNG Maribor.
Scenografa sta Sven Jonke in Katarina Ivana Jonke, kostumograf Leo Kulaš, svetovalec za oblikovanje svetlobe Aleksander Čavlek, svetovalec za oblikovanje zvoka Danilo Ženko, koreografinja Cleopatra Purice, oblikovalka odrskega giba Klavdija Stanišič, asistent režije Tim Ribič, asistent scenografije Matic Kašnik, asistentke kostumografije Lara Kulaš, Simona Toš in Suzana Rengeo, koncertni mojster Saša Olenjuk, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak.
Po petkovi premieri bo letos Tesla v Mariboru na sporedu še 12., 13., 15. in 16. novembra, 28. decembra pa v Cankarjevem domu v Ljubljani.
