Običajno Janša hodi v planine brez Kurza ...

Ob obisku avstrijskega predsednika je bilo v pogovorih (varno skozi maske) in na spletu mogoče slišati in prebrati tudi šale. Kaj nam je kancler Kurz sporočil, ko nas je gledal z najvišjega hriba v Sloveniji, in druge bolj in manj duhovite, večinoma povezane z njegovim priimkom. Da hodi Janša običajno brez avstrijskega kanclerja na Triglav, je ena od boljših na to temo. A rek nomen est omen je vseeno praviloma neumen.
Sebastian Kurz, študent prava, ki (še) ni diplomiral, sin učiteljice in tehnika, je v politiki bil najprej vodja podmladka ljudske stranke. Kot študent je vodil kampanjo za občinske volitve na Dunaju pod sloganom Črno vas naredi kul, črna je barva ljudske stranke. Volivcem je delil kondome, črni hummer so imenovali Geilomobil. Ker je kampanja bila uspešna, so ga vzeli v vlado, 24-letni Kurz je postal v vladi državni sekretar za integracije, čez tri leta je postal zunanji minister, 2017. kancler.

Srbski politik odstopil zaradi šale

Avstrijski in srbski časopisi so leta 2013 pisali o odstopu generalnega sekretarja ene od srbskih strank, ki se je neumestno šalil na račun ministrovega priimka. "Ko bo šef avstrijske diplomacije Sebastian Kurz prišel na obisk katere od držav v naši regiji, bodo časopisni naslovi malo nerodni, ko je treba napisati, kdo ga je sprejel," je takrat javno rekel. Srbski mediji so kasneje še dodali druge razloge za odstop politika.
Avstrijci imajo o svojem kanclerju drugačne vice. Pride Kurz v galerijo. Stoji pred sliko in reče: "Aha, Kokoschka." Ga kustos popravi, da je Schielle. "To pa je Picasso." Kustos prijazno pojasni, da je Dali. "To pa je originalni Deix (odličen avstrijski karikaturist, ki je zelo smešno poudarjal portretirančeve posebnosti, op. p.)." Kustos ga je tudi tokrat popravil: "Ne, gospod kancler, to je ogledalo."
{facebookpost}https://www.facebook.com/sebastiankurz.at/posts/3252097518215232{/facebookpost}
V enem avstrijskih od satiričnih kabaretov so rekli, da je Sebastian Kurz dokaz, da sta Barbie in Ken imela spolne odnose. Dunajski radio je imel spletno akcijo, v kateri so otroci risali kanclerja. Otroške risbe so potem objavili, na spletu je radio zaradi tega doživel veliko napadov. Da uporabljajo otroke za politično propagando, da gradijo kult osebnosti svetega Sebastiana, da tako rišejo ruski otroci svojega Vladija, so jih slišali. Avstrijski mediji so odkrili dvojnika kanclerja Kurza, to je Wade Darnell iz Oak Ridgea v Tennesseeju, ki mu je zelo podoben, igra bendžo. Ob obisku Nemčije so satiriki in humoristi seveda imeli veliko povedati o tem, kako je Merklova sprejela fantiča iz soseščine. Brutalen je bil satirični časopis Titanik leta 2017 z objavo slike Kurza, takrat avstrijskega kandidata za kanclerja, in s krogom, ki ga ostrostrelci vidijo skozi merek. Poleg je pisalo: "Končno mogoče: ubiti dojenčka Hitlerja." Tožilec je preiskoval primer, pri časopisu so pojasnjevali, da so to napisali pod vtisom ankete v New York Timesu, v kateri so spraševali: "Ali bi ubili dojenčka Hitlerja, če bi lahko potovali v preteklost?" Seveda so bila razlog tudi Kurzeva populistična sporočila, ki so se precej razlikovala od stališč o beguncih tolerantne politike Angele Merkel. Tudi takrat napovedana povezava ljudske stranke s svobodnjaki, ki jih vedno zanese skrajno desno, satirikom ni dišala. Kurz je potem resda prisluhnil avstrijskemu odklonilnemu javnemu mnenju o beguncih, a je bila bojazen, da bi ga zaneslo skrajno desno, v glavnem odveč. Avstrijo ohranja kot zgledno socialno državo, tudi v koronaobdobju skrbijo za ljudi, družinski zdravniki recimo ves čas delajo. Pri nas so razmere bolj hektične, tako da se lahko primeri celo nekaj tako nepredstavljivega, kot se je v Celju: otrok z možgansko krvavitvijo je zaradi koronatesta moral na sprejem v bolnišnico čakati deset ur.

Bi šlo tudi brez penisa

Sebastian Kurz je na facebooku - ima več kot milijon sledilcev - objavil tudi fotografijo z Janšo na poti na Triglav. Pod fotografijo je bilo 20 tisoč všečkov, komentarjev je bilo 1700, a so povsem drugačni, kot so naši, bolj prijazni, ne žaljivi. Tudi to priča o tem, da so razmere v Avstriji bolj normalne kot pri nas.
Naši bi seveda tudi lahko ustvarili kakšno šalo o Kurzu brez penisa. Da avstrijski kancler zmerom pride v Slovenijo s spiskom želja, ki jih naši praviloma uresničijo, bi bil imeniten skeč v slogu legendarnih Monty Pythonov. Hodi recimo mladi kancler po Mariboru in okolici, morda še bliže meji, z listom papirja v roki in odkljukava vse pomembnejše stavbe in druge objekte, ki so jih v Avstro-Ogrski zgradili nemško govoreči. Gostitelj mu prikimava in doda še kaj za dobro vago. Na ta način je v Drnovškovem času Jurčičeva ulica v Mariboru postala avstrijska, čeprav je bilo za to treba spremeniti negativne denacionalizacijske odločbe. Potem bi Kurz na konju kot kavboj odhajal proti nekdaj slovenski Koroški ali kaj podobnega. V politiki je lažje žrtvovati tisto, kar je daleč od oči in srca, bi svoje dodal še naš premier. Kdaj je politika postala tisto, kar se o njej govori, da je, se natančno ve: ko se je ločila od etike. Zdaj so samo interesi, najprej posameznikov, potem strank, nato javni.
Seveda se spodobi v tekstu o gostu povedati tudi kaj o gostitelju in naši državi. Naša šala z vsaj pol resnice je: "Imejte potrpljenje z našimi politiki. Vse so uničili, morda bodo še korono." Zagleda Janša dlako in reče: "Glej, kacina!" O našem kanclerju je še en daljši vic. Je Janez Janša malo po odstopu Marjana Šarca hodil zvonit na domofon njegove hiše. "Ali lahko dobim gospoda predsednika vlade?" Ženski glas mu je odgovoril, da njen Marjan ni več predsednik vlade." Potem je Janez prišel še petkrat, pozvonil in vsakič vprašal enako. Šestič mu je ženska s povišanim glasom rekla, da mu je že povedala, da Marjan ni več predsednik vlade. Janez pa: "Vem, ampak je to tako lepo slišati!"