V svetovnih oceanih živi več kot 500 vrst morskih psov, od pritlikavega (dvajset centimetrov dolgega) škrlatnega morskega psa do kitovcev, dolgih tudi več kot deset metrov. Nanje lahko naletimo na odprtem morju, vzdolž obal in celo v nekaterih rekah vse od severnega in južnega pola do ekvatorja. Zadržujejo se tako na površju morja kot v največjih globinah. Spričo njihove raznovrstnosti ni nobeno presenečenje, da morski psi opravljajo veliko ekoloških funkcij. Največji predstavniki nekaterih velikih plenilskih vrst, kot sta morski tiger in beli morski volk, imajo zelo veliko vlogo pri ohranjanju ravnovesja med vrstami. To počnejo, ker se prehranjujejo z drugimi živalmi, včasih pa že samo s svojo grozečo prisotnostjo, zaradi katere te živali spreminjajo svoje navade in habitate.
Veliki morski psi bi v teoriji lahko živeli desetletja ali celo sto let.
Michael Heithaus, profesor bioloških ved in dekan Mednarodne univerze na Floridi, ter njegovi kolegi so v okviru nedavno objavljene raziskave preučili ekološke vloge morskih psov in njihovo prihodnost v oceanih, kjer je vedno bolj opazen uničujoči vpliv človeka. Izkazalo se je, da pomeni zmanjševanje populacij morskih psov veliko težavo, zlasti, ker opravljajo toliko različnih funkcij, ki so izredno pomembne za ohranjanje zdravja oceanov. Po letu 1970 se je globalna populacija morskih psov in skatov zmanjšala za več kot 70 odstotkov. Ljudje vsak dan ulovijo in pobijejo nevzdržno število pripadnikov različnih vrst morskih psov, večinoma nezakonito. Države bi morale takoj preučiti, kje in kako bi morale poskrbeti za ohranitev morskih psov, da bodo svetovni oceani ostali zdravi.
Kako morski psi skrbijo za morske trave
Raziskave, ki so jih znanstveniki več kot dve desetletji opravljali vzdolž obale v Zahodni Avstraliji, so pokazale, da morski tigri že s svojo prisotnostjo ohranjajo tamkajšnje travnate ekosisteme, saj vplivajo na to, kje se prehranjujejo morske pašne živali, kot so želve in morske krave. Morski tigri s svojo prisotnostjo preprečijo, da bi te živali pojedle preveč trave, s čimer omogočijo, da se ta močno razraste. Ti podvodni travniki nudijo zavetje mladim ribam in lupinarjem, ki so hrana za druge živali in ljudi. Na mestih, kjer se je populacija morskih tigrov zmanjšala, populacija morskih želv pa povečala, začenjajo ti podvodni travniki izginjati. Na Bermudih je na primer eksplozija želvjih populacij povzročila skoraj popolno iztrebljenje morskih trav.
Podvodni gozdovi in koralni grebeni
Podvodni gozdovi so gosti sestoji velikih rjavih alg, ki rastejo na plitvih območjih ob obalah. Pretiran lov je ob zahodni obali ZDA do začetka 20. stoletja povzročil izumrtje morskih vider. Zaradi tega so se močno razmnožili morski ježki, ki so priljubljena hrana vider. Morski ježki so potem pojedli večino rjavih alg. V preteklih 50 letih se je populacija morskih vider znova povečala, saj so jih razglasili za zaščiteno vrsto. Toda ker beli morski volkovi širijo svoj teritorij proti severu, preprečujejo vidram, da bi širile svoj teritorij, saj nimajo na voljo podvodnih gozdov, da bi se skrivale v njih. Vidre bodo najverjetneje svoj teritorij razširile šele tedaj, ko bodo znova vzpostavljeni podvodni gozdovi. To otežuje prizadevanja za njihovo obnovo, saj vidre ne bodo sposobne tako hitro pojesti dovolj morskih ježkov, da bi se lahko alge znova razrasle.
Kadar so v bližini morski psi, se jim ribe izogibajo tako, da se zadržujejo ob koralnih grebenih. Tedaj pojedo manj morskih trav in alg. Kljub temu še vedno ne vemo vsega o tem, v kakšni meri in na kakšen način so morski psi pomembni za zdravje koralnih grebenov.
Vir hrane in hranil
Morski psi so lahko tudi plen. Nekateri, vključno s predstavniki velikih vrst, kot so beli morski volkovi, so pomemben vir hrane za kite ubijalce. Manjši morski psi, vključno s črnimi morskimi psi, so lahko glavna jed na jedilniku večjih morskih psov, denimo kladivarjev. Ker morski psi zaužijejo plen na enem mestu, blato pa izločijo drugje, prenašajo hranilne snovi po oceanu.
V Tihem oceanu sivi grebenski morski psi prenašajo dušik iz obalnih voda, kjer se hranijo, na koralne grebene, kjer preživljajo dneve, s čimer zagotavljajo pomembno gnojilo za oceanske prehranjevalne mreže. Mladi morski psi, ki živijo v morju pred Florido, se za kratek čas odpravijo na odprto morje, da se najedo. Nato se vrnejo v varnejše, skoraj sladkovodne reke, kjer preživijo večino časa in s svojimi izločki v vodo sproščajo hranila. Včasih je prisotnost morskih psov koristna tudi za druge ribe. Hrapave luske morskih psov so odlični praskalniki, s pomočjo katerih se lahko ribe znebijo parazitov.
Kako zaščititi morske pse
Morski psi imajo različne vloge pri ohranjanju zdravja oceanov. Zato bi si morali zastaviti cilje, ki ne bi bili osredotočeni zgolj na zagotavljanje prisotnosti morskih psov v oceanih, ampak na ohranjanje tistih vrst, ki opravljajo ključne ekološke funkcije. Pomembno je zaščititi določene vrste znotraj populacij morskih psov. Največji predstavniki morskih tigrov vplivajo na vedenje želv in morskih krav, kar je koristno za podvodne travnate ekosisteme. Veliki morski psi, ki lahko živijo desetletja ali celo sto let, zaradi intenzivnega ribolova zelo redko preživijo in dovolj zrastejo, da lahko opravijo svoje ekološke funkcije. Če bi sodelovali z lokalnimi skupnostmi na obalnih območjih, bi lahko pridobili njihovo podporo za zaščito teh velikih oceanskih plenilcev, podobno kot si naravovarstveniki na kopnem prizadevajo za zaščito kopenskih plenilcev, kot so volkovi. Države bi lahko vzpostavile mreže velikih zaščitenih območij, kjer bi bilo prepovedano loviti morske pse.
Raziskave nakazujejo na koristnost vzpostavljanja zaščitenih območij, omejevanja lova na morske pse zunaj teh območij in omejevanja uporabe ribolovnega orodja, ki morskim psom povzroči največ škode, kot so zabodne mreže in parangali. Če bomo bolje razumeli ekološko vrednost morskih psov, bi lahko zaščitili te pomembne živali.
