Oranžna vina v vzponu: Festival na Dunaju in film v Mariboru

V minulih tednih smo se lahko (vsaj) dvakrat prepričali, kakšen hit so oranžna vina. Organizatorji festivala oranžnih vin (Orange Wine Festival), ki mu je desetletje domicil Izola, so dogodek organizirali na Dunaju. Tam so znova dokazali, da ima Slovenija lidersko vlogo pri promociji sonaravnih vin. Ob oranžnih vinih je bilo v dunajski prestolnici več kot 90 vinarjev iz dvanajstih držav. Slovenski vinarji, ki so bili zastopani v največjem številu, so bili večinoma iz Primorske, nekaj je bilo tudi Štajercev, številno so bili zastopani tudi pridelovalci na italijanski strani, vina so predstavljali še vinarji iz Avstrije, Hrvaške, Češke, Slovaške, Španije, Francije, Gruzije, Madžarske, Grčije in celo iz Belgije. In niso ponujali le oranžnih vin, ampak tudi pet-nate oziroma peneča vina, pridelana z malo intervencij, ter rdeča vina, pridelana na ekološki način. Na Dunaju so nas obiskovalce pozdravili veterani pridelave oranžnih vin, ki so starodavni način pridelave vina obudili v 90. letih prejšnjega stoletja. Predstavljali so dolgo zorjene klasike, v kozarcu pa smo vihteli tudi tako imenovana funky vina, ki so sadna, manj zorjena. Vsega skupaj so lahko obiskovalci poskusili več kot 350 vin, največ je bilo etiket oranžnih vin.

S koronavirusom nov tržni zagon

Ker se vinu poda tudi odlična hrana, so organizatorji, ob Orange Wine Festivalu sta to bila Slovenska turistična organizacija (STO) in slovensko veleposlaništvo na Dunaju, poskrbeli še za predstavitev slovenske gastronomske ponudbe. Dogodek je bil priložnost tudi za tako imenovano mehko diplomacijo, saj je slovenski veleposlanik Aleksander Geržina povabil več kolegov, med drugim iz Italije, Španije in Gruzije.

Dogodek je na Dunaju pritegnil pozornost velikega števila vinoljubcev, več kot kadarkoli prej na Orange Wine Festivalu pa je bilo med navzočimi profesionalcev iz sveta vina. Zanimanje za butična in avtorsko pridelana vina je v porastu, ugotavljajo tudi vinarji, ki pa v večini ne sledijo trendom, ampak skušajo graditi svojo začrtano pot. Slovenski vinarji in organizatorji niso liderji le v promociji in predstavitvi sonaravnih vin, to vlogo imajo tudi pri pridelavi vse pomembnejše in vplivnejše niše v vinarstvu, ki je med koronakrizo, ko so številni potrošniki razmišljali o tem, kaj uživajo in kako je bilo to pridelano, dobila nov tržni zagon.

Mojca Tiršek iz vinske kleti Fedora te dogodke opisuje kot ohranjanje stika s publiko. "Med koronakrizo s strankami nismo bili v stiku na takšen način, zato nam vsi ti dogodki veliko pomenijo. Dobimo neposredne feedbacke, hkrati pa je udeležba pomembna tudi zaradi posla, kaj hitro lahko pride do dogovora s kakšnim uvoznikom. Moraš iti v svet, če hočeš, da napreduješ, da se dogaja," pravi Mojca Tiršek. Vina je na Dunaju predstavljal tudi Matija Žerjav iz Matic Wines iz Malečnika. "Veliko je bilo danes tujih gostov, številni med njimi se ukvarjajo z distribucijo vina. Za Slovenijo kot turistično in vinsko destinacijo je super, da se predstavlja na takšnih dogodkih. Navdušen sem, da vedno več ljudi pozna in razume oranžna vina, da so stalno bolj prisotna tudi na vinskih kartah in da se vračamo k bolj zelenemu načinu življenja," pravi mladi vinogradnik, ki na leto proizvede približno 60 tisoč steklenic, vsako leto več tudi iz amfor.

"Načrt za leto 2022 je bil pokoronska vrnitev, ki nam je zelo uspela. Bili smo na Vinitaly v Veroni na izjemno odmevni predstavitvi, na matičnem festivalu v Izoli in na Dunaju. Prek korone je tankočutnost za butično in sonaravno pridelavo zrasla, ta vina stopajo na glavni oder, v tem smo Slovenci - tako pridelovalci kot organizatorji - liderji," poudarja Sašo Dravinec, poznavalec vin, novinar in urednik pri časniku Primorske novice ter član ožje organizacijske ekipe Orange Wine Festivala.

Mariborski film opiše oranžna vina

V petek, 4. novembra, pa smo si v Sodnem stolpu v Mariboru lahko ogledali mariborsko premiero dokumentarnega filma Call it Amber, ki ga je je v zadnjih letih pod taktirko Mariborčana Andraža Fistravca ustvarila produkcijska hiša Studio Alp. Ogledu je sledil pogovor, ki ga je vodila Mojca Mavec, ki ima v filmu eno osrednjih vlog. Ob omizju sta se Fistravcu pridružila še chef Hiše Franko in poznavalec oranžnih vin Valter Kramer, ki prav tako igra pomembno vlogo v filmu, ter predstavnica stroke Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo in pridelavo sadjevca, zaposlena na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor.

V filmu Call it Amber ustvarjalci gledalca popeljejo na pot nazaj k izvoru starega načina pridelave belega vina, ki je nenadoma doživel preporod v 90. letih. S kombinacijo posnetkov vinskih sejmov, pionirskih proizvajalcev vin in intervjuji s strokovnjaki s tega področja so pod taktirko Mariborčana v filmu oblikovali sliko tega edinstvenega vinskega sloga, ki vinoljubce navdušuje z očarljivostjo in brezmejnimi možnostmi raziskovanja. Ustvarjalci se sprašujejo, od kod je ta vinski slog nastal, zakaj je tako pomemben za vinarje v Evropi in širše, kdo ta vina pije, kakšna je prihodnost za to pijačo, ki jo opisujejo kot radovedno, in kako ta slog sploh poimenovati. Glavni igralci v filmu o jantarnem, maceriranem ali oranžnem vinu so ob Mojci Mavec in Valterju Kramarju še Simon J. Woolf, Joško Gravner in Saša Radikon.

Gruzijci so stil naravnih maceriranih vin ohranili skozi desetletja, Slovenci, ki so bela vina macerirali že v preteklosti, pa so to obudili ob koncu prejšnjega stoletja in macerirana bela vina postavili na police pomembnih vinotek in restavracij po svetu. "Želeli smo, da vsi vejo, da smo Slovenci tisti, ki smo ta vina ustekleničili, in jih zaradi tega pijejo po celem svetu," pravi Andraž Fistravec.

Na mariborski premieri dokumentarnega filma, ki je bil pred tem predvajan na Organe Wine Festivalu v Izoli, je mariborski župan Saša Arsenovič gostil veleposlanika Gruzije v Sloveniji Iraklija Koplatadzeja. Ob druženju v novem Muzeju najstarejše trte na svetu se je Gruzijec v zahvali ustvarjalcem filma nekoliko pošalil, da opravljajo njegovo delo, ko promovirajo Gruzijo in gruzijski način pridelave vina, ki je zaščiten pri Unescu. Pohvalil je sodelovanje med Slovenijo in Gruzijo, ki se odlično vidi predvsem v povezavi med vinarji obeh držav, kar je dobro orisal tudi film Call it Amber.