S sommelierko in vinsko akademikinjo, ki ji mnogi pravijo kar vinski google, saj pozna vse odgovore na vprašanja o vinih, smo se na Lidlovem vinskem potepanju po svetu pogovarjali o čem drugem kot o žlahtni kapljici. Beseda je nanesla seveda tudi na slovenska vina, za katera Šemićeva pravi, da sodijo v sam vrh in smo lahko nanje ponosni, kot je tudi sama, saj je predana ambasadorka slovenskih vin.
Rebula je nekaj neverjetnega
Po njenih besedah smo v Sloveniji v zadnjih letih doživeli pravi preporod ne le s talentiranimi kuharskimi mojstri, temveč tudi z vrhunskimi vini. Vrsta vinarjev pokrajino in domače sestavine prizadevno predstavljajo v kozarcu v želji, da gost prepozna tipične okuse lokalnega okolja. Pri tem ne skriva, da je ljubiteljica rebule, za katero pravi, da verjame, da je slovenska avtohtona sorta. "Nekje v 6. stoletju smo se Slovenci naselili na tem področju in če pogledamo proti Italiji, smo se ustavili na hribčku nad Gorico: kamor smo prišli Slovenci, tja je prišla tudi rebula. Ne le, da je avtohtona sorta, ampak je tudi neverjetna. Tudi če je neznosno vroče poletje, ima rebula naravno kislino in svežino. Odporna je na bolezni, ker ima debelo kožico," pravi ljubiteljica dobrega vina. "Dejstvo je, da je rebula idealna bela sorta, ker dolgo ostane na trsu zaradi debele kožice. Idealna je za pripravljanje belih in oranžnih maceriranih vin, ki jih pridelujejo na način kot rdeča vina (stik jagodnih kožic z moštom). To je še bolj dvignilo ugled rebule. Čeprav, veste, rebula se prideluje v krogu 50, 60 kilometrov. Da ima tak svetovni sloves, je res redko. Lahko pa iz rebule pridelujemo peneča se vina, sveža, lahkotna, polna, macerirana, oranžna, sladka vina, ker je lahko do novembra meseca na trti, ali ko se podrežejo grozdi in se iz posušenih rozin naredi sladko vino …"
Od klarnice, pinele do vitovska grganja
Poleg rebule Šemićeva izpostavi kot posebnosti slovenskih sort še klarnico, staro sorto vinske trte in istoimensko vino zlato rumene barve. Danes je ta sorta vzgajana večinoma po Vipavski dolini, odkoder prihaja tudi še ena slovenska posebnost - pinela, nežne limonasto rumene barve. Prav tako med prav posebne omeni še avtohtono sorto iz zgornje Vipavske doline z nežno aromo cvetno-sadne zaznave ter vitovska grganja, staro avtohtono belo sorto, ki uspeva na slovenskem in italijanskem Krasu. Poznavalka vin pravi, da v svetu sicer ta vina niso znana, a razlog, kot pravi, se skriva izključno v tem, da se ponujajo v manjših količinah. Po njenih besedah se seznam kakovostnih vin, s katerimi se lahko Slovenci ob bok postavimo največjim vinskim državam, kot so Francija, Španija, Italija, z omenjenimi sortami še ne konča. "Veliko potujem, uživam v teh potovanjih in tako spoznavam tudi avtohtone sorte: indigenous varieties, kot se jim reče. Rebula ostaja moja ljubezen. Morda je druga ljubezen malvazija; tudi zaradi svoje sadnosti, prefinjene aromatičnosti, svežine. Od rdečih pa zagotovo prefinjeni in elegantni modri pinot," pravi Šemićeva.
Kultura pitja se v Sloveniji izboljšuje
Poleg vse bolj kakovostnih vin pa se je v Sloveniji močno popravila tudi kultura pitja, opaža vinska poznavalka, ki pravi, da vino med ljudi prinese smeh, dobro voljo, nedolžno razposajenost, vse to v pravi meri, ki nikakor ni za opijanje, ampak za hec in sproščenost. "V zadnjih letih smo v Sloveniji naredili velik korak naprej: kultura pitja se je dvignila do zavidljivega nivoja. Pije se zmerno, predvsem kvalitetna vina, precej ljudi odkriva in raziskuje lokalna vina ob spoznavanju pokrajin v Sloveniji," opaža Mira Šemić, ki je prepričana, da smo Slovenci glede odnosa do vina na najvišjem nivoju in tudi glede kulture pitja že prekašamo marsikatero svetovno vinsko deželo.