Imunske celice, programirane tako, da na pametnejši način napadejo tumorje, zmanjšajo tumorje na možganih in jajčnikih pri miših, česar nespremenjene imunske celice niso zmogle. Gre za tehnologijo, ki bi jo lahko uporabili za zdravljenje rakov in raznih degenerativnih bolezni možganov, poroča New Scientist. "Na tak način bolje nadziramo, kaj celica počne, ko prispe do tumorja," pravi Kole Roybal s kalifornijske univerze v San Franciscu. "Dejansko jo lahko sprogramiramo za opravljanje specifičnih funkcij."
Naš organizem velikokrat sam ustavi napredovanje mnogih rakov, toda včasih imunske celice, poimenovane T-celice, ne prepoznajo rakastih celic. En način zdravljenja rakov, ko jim uspe prelisičiti imunski sistem, je denimo ta, da T-celice z genetskim inženiringom spremenimo tako, da začnejo proizvajati receptor, ki jim pomaga napasti specifičen protein na površini rakaste celice. Tem celicam pravimo celice CAR-T (CAR je kratica za chimeric antigen receptor, himerni antigenski receptor). Zdravnikom je na tak način že uspelo pozdraviti nekaj pacientov, zato so v ZDA leta 2017 odobrili dve obliki te terapije. Toda povedati je treba, da se je pristop izkazal za uspešnega le pri zdravljenju krvnih rakov, kot je levkemija, ne pa tudi pri zdravljenju trdih tumorjev. Hkrati ima lahko zelo hude, včasih tudi smrtno nevarne stranske učinke, zlasti če T-celice uničijo tudi nerakaste celice, ki imajo prav tako na svoji ovojnici ciljni protein.
Terapije s celicami CAR-T pri tumorjih ne delujejo tudi zato, ker vse celice v teh tumorjih ne proizvajajo enega samega specifičnega proteina, pojasnjuje Roybal. Znanstveniki so zato razvili novo vrsto receptorskega proteina, ki deluje na drugačen način. Ti receptorji T-celic, namesto da tako napadejo, aktivirajo ustrezen gen ali gene, ko prepoznajo ciljni protein. To je lahko katerikoli protein po izbiri raziskovalcev, zato je mogoče to tehniko uporabljati za zdravljene raka in tudi možganskih bolezni. Znanstveniki, zbrani okoli Roybala, so ta receptor s pomočjo genetskega inženiringa zasnovali tako, da prepozna protein, ki je specifičen za določene celice v možganskih tumorjih, poimenovanih glioblastomi. Receptor nato aktivira gen za standardni receptor CAR-T, ki napada protein, ki ga najdemo v mnogih rakastih celicah in tudi v zdravih celicah. Ključno je predvsem to, da je delovanje receptorja omejeno na mesto tumorja, kjer sta prisotna oba proteina: če spremenjene celice zapustijo tumor, je gen CAR-T znova deaktiviran.
Celici sporočajo, kaj naj počne, ko prispe do tumorja
Pri testih na miših so s tem pristopom uspešno zmanjšali glioblastome in preprečili njihov ponovni pojav, ko terapije s celicami CAR-T bodisi niso delovale bodisi niso preprečile ponovne rasti tumorjev. Podobni so bili izsledki ločenih raziskav zdravljenja raka na jajčnikih in mezoteliomov, ki so najpogosteje posledica izpostavljenosti azbestu. Standardne celice CAR-T se očitno razmeroma hitro izčrpajo in odmrejo, pravi Roybal. Pametne celice CAR-T so v telesu vztrajale dlje časa, kar je zelo pomembno pri preprečevanju ponovnega pojava tumorjev. "Trudimo se odpraviti celo vrsto ovir. Nismo še sicer povsem na cilju, čaka nas še veliko dela, toda naredili smo že več pomembnih korakov," še dodaja Roybal.
Tumorji na primer pogosto izločajo snovi, ki zavirajo imunski odziv. Roybalova ekipa znanstvenikov namerava celice CAR-T programirati tako, da bodo izločale druge snovi, ki bodo nevtralizirale ta učinek in spodbudile intenzivnejši imunski odziv proti tumorjem. Znanstveniki se pripravljajo tudi na to, da bodo terapije, ki so jih doslej testirali le na miših, testirali še na ljudeh, kar utegne trajati nekaj let. V okviru teh testov bodo pacientom odvzeli imunske celice, jih spremenili s pomočjo genskega inženiringa in jih nato vrnili nazaj v njihovo telo. V prihodnosti se bodo morda ljudje zdravili s celicami, ki jih bodo lahko kupili kar v lekarni. S tem bi se precej znižali stroški zdravljenja, sklene New Scientist.
