Da imajo gostom ponuditi še precej več kot le poletni oddih ob morju, si prizadevajo prepričati in pritegniti obiskovalce v sosednji Hrvaški, natančneje v Primorsko-Goranski županiji s središčem na Reki. Zato so zasnovali turistični produkt Po poteh Frankopanov in vanj povezali 17 dvorcev in utrdb ter tri cerkvene objekte, ki so bili nekoč povezani z vplivno hrvaško plemiško družino Frankopan. Ta je v petih stoletjih, med 12. in 17. stoletjem, svojega pomembnega delovanja zapustila številne stavbe, ki danes zaradi dotrajanosti v večini niso več tako mogočne, a vendar pričajo o veličini in moči nekdanjih lastnikov.
Kdo so bili Frankopani
Frankopani, najprej znani kot knezi Krški, so v 12. stoletju kot vazali Beneške republike upravljali otok Krk. Kasneje so prešli tudi na celino v službo ogrsko-hrvaških kraljev in postali njihovi vazali. Z zvestim služenjem kraljem so si pridobivali ozemlja. V petih stoletjih svojega slavnega obstoja so bili Frankopani mnogokrat vodilna sila političnega, gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja na Hrvaškem. Zgodovinarji trdijo, da zgodba Frankopanov ni samo hrvaška zgodba, ampak je tudi evropska. Na račun ženitnih zvez so bili po številnih evropskih dvorih, tako so imeli Frankopani svoja posestva razmetana širom Evrope: v Avstriji, Bosni, na Madžarskem, v Italiji, tudi v Sloveniji, in celo na daljnem severu, na Švedskem.
Dvajset objektov Frankopanov
Dvorca Nova Kraljevica in Stari grad Zrinskih v Kraljevici, utrdbe Trsat, Grobnik, Bakar, Drivenik in Grižane, ruševine Starega gradu Hreljin, stolp v Bribirju, utrdba s stolpom Kvadrac v Novem Vinodolskem, Stari grad Ledenice, Pavlinski samostan v Crikvenici. Na območju Gorskega kotarja so na popisu dvorec Zrinskih v Čabru, utrdba Zrinskih v Brodu ob Kolpi, dvorec Stara Sušica, dvorec Severin ob Kolpi in samostan Gomirje. Na otoku Krku so vključili ostanke utrdbe Gradec, utrdbo v mestu Krk in frančiškanski samostan na otočku Košljunu.
Od Krka do Gorskega kotarja
Skupino novinarjev iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške so na predstavitveni turi popeljali na deset lokacij. Od otoka Krka do skrajnega roba hribovitega Gorskega kotarja, kjer smo čez Kolpo že opazovali našo državo, ter do obalnega Novega Vinodolskega in Reke, nad katero se pne sicer manjša, a vendarle po videzu presunljiva utrdba Trsat. Ta kraj je sicer širše bolj znan zaradi bližnje romarske Marijine cerkve, a se s te strateške lokacije ponuja prečudovit pogled na Reko in preostali Kvarner. Zato se izplača vsakemu kdaj ustaviti in na primer popiti kavo na lepi razgledni točki.
Po poteh Frankopanov tudi s pomočjo mobilne aplikacije Frankrsto1643
Samostan s slovenskim duhovnikom
Le deset kilometrov severozahodno od Reke je denimo z avtoceste hitro in preprosto dostopen tudi grad Grobnik v istoimenskem kraju. Zgrajen je okoli leta 1000, današnjo podobo pa je dobil nekje v 15. stoletju. Sklop obrambnih zidov in stolpov obkroža notranjost in kapelo, kjer konservatorji pod plastmi ometa še odkrivajo nove zanimivosti in odstirajo še ne do kraja pojasnjeno zgodovino teh zidov. V dvorcu je na ogled etnološka zbirka pohištva, posodja in orodja. Obenem ponujajo tudi galerijske prostore umetnikom in gostijo številne dogodke. V pritličju se je mogoče okrepčati v lično urejeni kavarnici.
Tudi v pravoslavnem samostanu Gomirje na območju Gorskega kotarja še niso razvozlali vseh stenskih poslikav, ki so jih odkrili med obnovo cerkve, med pripovedovanjem o preteklosti pove duhovnik Mihajlo, predstavnik ženskega samostana. Sprejme nas z nekaj nelagodja, fotografiranje in snemanje pa mu je povsem odveč. Čez čas se omehča, razloge za nezaupanje do novinarjev pa pripiše novinarjem srbske Politike, ki so "vdrli" pred par leti nenajavljeni kar sredi maše. Še bolj se oče Mihajlo sprosti, ko beseda nanese na Slovenijo, saj sam prihaja iz belokranjske vasi Adlešiči. V Gomirje je prišel leta 1991, a še obišče svoje čez mejo.