Pred 100 leti v znamenju prohibicije: Rjoveča dvajseta so bila - suha

Zvezdana Bercko Zvezdana Bercko
12.01.2020 05:01

Najbolj noro desetletje 20. stoletja v ZDA je potekalo v znamenju prohibicije. Popolna prepoved uživanja in prodaje alkohola je bila uvedena pred natančno sto leti.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Na milijone litrov alkoholnih pijač so pod budnim očesom prohibicijskih načelnikov zlili v kanalizacijo.
Reuters

Dvajseta leta 20. stoletja veljajo za najbolj nora in divja v prejšnjem stoletju. To so bila "rjoveča" dvajseta (roaring 20s), desetletje gospodarskega in industrijskega napredka, razbrzdanih zabav, charlestona in dekadence. A vsa ta zabava je morala, vsaj v ZDA, potekati brez alkohola. Dvajseta leta so bila namreč "suha", saj je v ZDA veljala prohibicija, popolna prepoved uživanja in prodaje alkohola. Prohibicija je uradno stopila v veljavo pred natančno sto leti, 17. januarja 1920. Takrat je 18. amandma k ameriški ustavi potrdila še Nebraska, kot 36. zvezna država. S tem je amandma podprlo tri četrtine takrat obstoječih zveznih držav in to je bil pogoj, da postane veljaven.
Nasprotovanje uživanju alkohola pa ni domislica iz tega obdobja, ampak ima v ZDA že dolgo tradicijo. Sega v čas naselitve puritanskih evropskih priseljencev, letošnjo jesen bo minilo točno 400 let od prihoda ladje Mayflower s prvimi priseljenci. Že v 17. stoletju so za pijančevanje, trgovanje brez licence ali prodajo alkohola vinjenim osebam in domorodcem marsikje uvedli globe. V 19. stoletju so v nekaterih državah za krajše obdobje že uvedli tudi prohibicijo.

Tudi feministke za prohibicijo

Ob koncu 19. stoletja so nastajale različne organizacije, med katerimi sta bila najmočnejša Protigostilniška liga (Anti-Saloon League) in Ameriško društvo za vzdržnost (American Temperance Society), katerih člani so lobirali za prepoved alkohola. Za to so se zavzemale tudi ženske, predvsem iz praktičnih razlogov, saj so možje v gostilnah pustili večino dnevnega zaslužka. Leta 1874 je bila ustanovljena Zveza krščanskih žensk za vzdržnost (Women Christian Temperance Union), katere predsednica Frances E. Willard, goreča feministka, je verjela, da sta pijača in tobak glavna krivca za razlike med spoloma.

Točilnice so demontirali.
Reuters

"Tihe" točilnice

Kmalu se je po vseh ZDA razširila mreža skrivnih točilnic, ki so znane pod izrazom speakeasies. Ime izhaja iz angleške besedne zveze speak easy, kar pomeni govori po tiho; točilnice so bile namreč nezakonite, zato njihovega obstoja niso smeli obešati na veliki zvon. Pogosto so njihov pravi namen skrivali za legalnimi posli: veliko jih je nastalo za restavracijami ali lekarnami, v New Yorku je bila ena celo za judovsko sinagogo. Tudi tihotapljenje in transport alkohola po ZDA sta prinašala ogromne dobičke. Tako točilnice kot tihotapljenje alkohola so bili v domeni mafije.
Eden tistih, ki so s temi posli zaslužili največ, je bil Al Capone. Do sredine dvajsetih let je obvladoval ilegalne točilnice, igralnice, konjske dirke, destilarne in celo bordele, kar naj bi mu bilo na leto prineslo kar sto milijonov dolarjev.
Kršitev prohibicije je bilo sčasoma vse več. Tudi zato, ker oblasti za kaznovanje kršiteljev niso zagotovile zadostnih sredstev, hkrati pa je vladala velika korupcija. Celo tako imenovani prohibicijski načelniki, zadolženi in plačani za nadzor, so v zameno za spregled prekrškov radi sprejemali določene ugodnosti.

Prohibicija je spočetka dobro vplivala tudi na gospodarsko učinkovitost in prisotnost na delovnem mestu.
Wikipedia
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta