Dvajseta leta 20. stoletja veljajo za najbolj nora in divja v prejšnjem stoletju. To so bila "rjoveča" dvajseta (roaring 20s), desetletje gospodarskega in industrijskega napredka, razbrzdanih zabav, charlestona in dekadence. A vsa ta zabava je morala, vsaj v ZDA, potekati brez alkohola. Dvajseta leta so bila namreč "suha", saj je v ZDA veljala prohibicija, popolna prepoved uživanja in prodaje alkohola. Prohibicija je uradno stopila v veljavo pred natančno sto leti, 17. januarja 1920. Takrat je 18. amandma k ameriški ustavi potrdila še Nebraska, kot 36. zvezna država. S tem je amandma podprlo tri četrtine takrat obstoječih zveznih držav in to je bil pogoj, da postane veljaven.
Nasprotovanje uživanju alkohola pa ni domislica iz tega obdobja, ampak ima v ZDA že dolgo tradicijo. Sega v čas naselitve puritanskih evropskih priseljencev, letošnjo jesen bo minilo točno 400 let od prihoda ladje Mayflower s prvimi priseljenci. Že v 17. stoletju so za pijančevanje, trgovanje brez licence ali prodajo alkohola vinjenim osebam in domorodcem marsikje uvedli globe. V 19. stoletju so v nekaterih državah za krajše obdobje že uvedli tudi prohibicijo.
Tudi feministke za prohibicijo
Ob koncu 19. stoletja so nastajale različne organizacije, med katerimi sta bila najmočnejša Protigostilniška liga (Anti-Saloon League) in Ameriško društvo za vzdržnost (American Temperance Society), katerih člani so lobirali za prepoved alkohola. Za to so se zavzemale tudi ženske, predvsem iz praktičnih razlogov, saj so možje v gostilnah pustili večino dnevnega zaslužka. Leta 1874 je bila ustanovljena Zveza krščanskih žensk za vzdržnost (Women Christian Temperance Union), katere predsednica Frances E. Willard, goreča feministka, je verjela, da sta pijača in tobak glavna krivca za razlike med spoloma.
Alkohol le za cerkvene obrede in v medicini
Med mitom in resničnostjo
Prohibicijo je na koncu podprlo 45 od 48 takrat obstoječih zveznih držav.
Do prvih kršitev prohibicije je prišlo že malo manj kot uro po uvedbi. Šest oboroženih moških je iz dveh tovornih vagonov ukradlo za skupno 100 tisoč dolarjev viskija.
Točilnic tipa speakeasy je bilo ogromno, samo v Chicagu naj bi jih bili med letoma 1920 in 1922 odprli sedem tisoč.
Caponovi fantje so z alkoholom zalagali celo Belo hišo predsednika Hardinga, ki je še kot senator glasoval za prohibicijo.
Samo v Chicagu so zdravniki izdali več kot 300 tisoč nezakonitih receptov za alkohol kot zdravilo.
"Tihe" točilnice
Kmalu se je po vseh ZDA razširila mreža skrivnih točilnic, ki so znane pod izrazom speakeasies. Ime izhaja iz angleške besedne zveze speak easy, kar pomeni govori po tiho; točilnice so bile namreč nezakonite, zato njihovega obstoja niso smeli obešati na veliki zvon. Pogosto so njihov pravi namen skrivali za legalnimi posli: veliko jih je nastalo za restavracijami ali lekarnami, v New Yorku je bila ena celo za judovsko sinagogo. Tudi tihotapljenje in transport alkohola po ZDA sta prinašala ogromne dobičke. Tako točilnice kot tihotapljenje alkohola so bili v domeni mafije.
Eden tistih, ki so s temi posli zaslužili največ, je bil Al Capone. Do sredine dvajsetih let je obvladoval ilegalne točilnice, igralnice, konjske dirke, destilarne in celo bordele, kar naj bi mu bilo na leto prineslo kar sto milijonov dolarjev.
Kršitev prohibicije je bilo sčasoma vse več. Tudi zato, ker oblasti za kaznovanje kršiteljev niso zagotovile zadostnih sredstev, hkrati pa je vladala velika korupcija. Celo tako imenovani prohibicijski načelniki, zadolženi in plačani za nadzor, so v zameno za spregled prekrškov radi sprejemali določene ugodnosti.
Prohibicija tudi pri nas
Ameriška prohibicija v 20. letih prejšnjega stoletja je najbolj znana, a nikakor ne edina prepoved alkohola v zgodovini. Za najmanj pet let trajajočo prohibicijo so se v prvih treh desetletjih preteklega stoletja odločili še v Rusiji, na Islandiji, Norveškem, Finskem in v Kanadi.
Istega leta kot v ZDA, torej 1920., je prepoved točenja alkohola sprejela tudi slovenska deželna vlada. Bilo je 24. aprila 1920, v času železničarske stavke.
"Položaj v državi zahteva hitre, učinkovite remedure. Prvo, kar je danes potrebno, je treznost vseh slojev, ker so vsi dolžni, da po močeh pomagajo pri ustroju zdravega družabnega reda. Baš zadnji čas pa prihajajo poročila od vseh strani o neverjetni nezmernosti, ki je segla v široke plasti prebivalstva. Ljudje, ki tarnajo, da ne morejo izhajati, razsipajo denar za butiljke," so zapisali v Novi pravdi 24. aprila 1920.
A prohibicija je bila kratkotrajna. Že 6. maja istega leta so ponovno dovolili prodajo vina in piva, ostala pa je prepoved točenja žganja.