Visokega gosta so gostili pod Pohorjem. Letošnja tekmovanja grand prix v streljanju z zračnim orožjem v Rušah si je v živo ogledal tudi predsednik mednarodne strelske zveze ISSF Luciano Rosssi. Tri dni se je Italijan zadržal v "strelski prestolnici sveta", kot je poimenoval štajerski kraj, med obiskom pa si je vzel tudi čas za pogovor za Večer. "Predsednik ISSF mora posvetiti pozornost vsem tekmovanjem. V zelo kratkem času je ruški grand prix postal eno največjih tekmovanj, že podobno svetovnemu pokalu. Vsako leto se tu odpre sezona, delamo že za naslednje leto. Zato sem prišel, saj se moram naučiti, kaj delajo. V teh dneh so bile Ruše svetovna prestolnica strelstva, res cenim, kar sta naredila Strelska zveza Slovenije in njen predsednik, moj prijatelj Ljubo (Germič, op. a.). To je močno sporočilo zame, ki ga bom delil po vseh celinah. Res sem navdušen nad gostoljubnostjo, toplim odnosom, ki ga strelci v Rušah dobijo od lokalne skupnosti. Tudi nivo tekmovanja je bil zelo dober. V Rušah sem bil prvič, a zagotovo ne zadnjič," nam je zatrdil, ko smo ga vprašali, zakaj je med vsemi tekmovanji za obisk izbral ravno največji strelski dogodek v Sloveniji.

Organizatorji v Rušah so ponosni, da tekmovanje četrto leto zapored nosi zastavo ISSF. Jim lahko obljubite, da bo tako ostalo tudi v prihodnosti?

V veselje in v čast mi je, da v imenu zveze, ki združuje 163 držav z vseh kontinentov, lahko izrečem zahvalo organizatorjem za ta dogodek. Seveda je treba popraviti kak detajl, skupaj pa delamo za naslednjo izvedbo. Da je imelo letos v Rušah svojega predstavnika 21 držav, je dober rezultat, prihodnje leto pa bo še boljše.

Je prostora za napredek toliko, da bi tekmovanje dvignili na še višjo raven? Bi Ruše lahko gostile svetovni pokal?

Seveda je možno, bi pa Slovenija morala narediti še kak korak pri infrastrukturi. Govoril sem s predsednikom Ljubom, z ministrom Borutom Sajovicem, bil sem tudi v stikih s predsednikom olimpijskega komiteja Franjem Bobincem in dobil dobre novice, da slovenska vlada razmišlja o čudovitem kompleksu. V Rušah je dobro, ker organizirajo tekmovanje s strastjo, odlično izkoristijo prostore, ki so sicer namenjeni drugim športom, in so povezani s skupnostjo. Prevečkrat se nam zgodi, da organiziramo kak dogodek, mesto gostitelj pa nima prave strasti do njega. V Rušah je povsem drugače, pripravljeni smo, da potrdimo nov grand prix, mogoče tudi še večje tekmovanje za Slovenijo, če bo izgrajena primerna infrastruktura. Ne le, da ima Slovenija bogato tradicijo strelstva in športa, je tudi v središču Evrope, lahko dostopna je za tekmovalce iz vseh evropskih držav. Velika možnost je, da bo Slovenija imela večje tekmovanje, ISSF je pripravljen na sodelovanje.

Poolimpijska sezona je običajno nekoliko drugačna, ker se še ne delijo kvote za naslednje igre, je za tekmovalce manj stresna, vas pa kljub temu čaka nekaj velikih tekmovanj. Na kaj bo ISSF osredotočen v letu 2025?

Veliko pomembnih odločitev moramo sprejeti. Načrtujemo nov tekmovalni format, ki bi bil v veljavi že v Los Angelesu. V strelski družini ne smemo pozabiti, da smo ustanovitelji modernih olimpijskih iger, saj je bil Pierre de Coubertin strelec s pištolo. Radi bi, da naš šport postane bolj emocionalen in bolj atraktiven. Česa takega seveda ne more sprejeti en sam človek, zato se veliko pogovarjamo s trenerji, tekmovalci, funkcionarji, odprta vrata za predloge pa imajo tudi mediji, za ljudi, ki nas še ne poznajo. Predolgo smo se pogovarjali zgolj znotraj družine, kar je bilo dobro, a ne dovolj za prihodnost. Bili smo že blizu izločitve iz olimpijskega programa, trdo smo delali, da se to ni zgodilo. Marsikaj so nam pokazali tudi organizatorji v Rušah. Tu so kamere, televizija … Bil sem v baru, kjer so gostje po televiziji gledali prenos strelskih tekem. Vau! Kolikokrat sem to videl kje drugje? Na žalost moram reči, da nikoli.

Je pa strelstvo na zadnjih olimpijskih igrah doživelo velik uspeh. Predvsem zaradi enega moža, Turka Yusufa Dikeca …

In tudi zaradi njegove sotekmovalke! Bilo je res krasno. Čeprav je tak način streljanja dokaj običajen, so posnetki Dikeca postali viralni. S tem smo dobili odlično priložnost, hkrati pa opozorilo, da brez spletnih družabnih omrežij ne gre. Ko sem kmalu po izvolitvi šel v Lozano na pogovor s predsednikom MOK Thomasom Bachom, je bila situacija zelo zapletena. Pokazal mi je poročilo o prisotnosti na socialnih omrežjih, po katerem sem bil šokiran. Na zadnji poziciji med olimpijskimi športi je bilo streljanje. V naslednjem poročilu, ki je obdelalo transparentnost in dobro gospodarjenje, je bilo na zadnjem mestu streljanje. Več kot 30 športov je, ki se želijo vključiti v olimpijski program, mi pa smo bili prvi kandidati, da izpademo. Trdo smo delali, da to izboljšamo, je pa zdaj čas za spremembe.

Razmišljate o spremembah v jedru panoge, denimo v pravilih?

Ne, čas je, da spremenimo format. Zavedati se moramo sprememb v svetu, hitrega tempa, mi pa smo malo preveč mirni. Če ne letos, bomo prihodnje leto, ko se že začnejo kvalifikacije, potrdili nov format. V razpravo želimo vključiti čim širši krog ljudi, nabrati ideje. Morda se kaka ideja zdi nora meni in strelski družini, a je najboljša za šport. Pripravljeni moramo biti na nove tehnologije. Smo tudi blizu podpisa pogodbe s paralimpijskim gibanjem, kmalu bodo pod naše okrilje prešla strelska tekmovanja na paralimpijskih igrah. Želimo pa se tudi odpreti e-športu. Trenutno je le deset mednarodnih federacij v e-športu, nekateri v naši organizaciji se tega bojijo, jaz pa pravim, da je čas, da gremo v to smer. Si lahko zamišljate, da je v e-igri Fortnite več kot 450 milijonov igralcev? Srečal sem ustanovitelja Fortnita, ki mi je povedal, da sta najboljša športa za e-igre strelstvo in sabljanje. Ta sistem moramo izkoristiti, da nagovorimo več sto milijonov ljudi, jim ponudimo možnost, da iz virtualnega sveta preidejo v realnost, se včlanijo v klube. Si predstavljate, kakšen napredek bi bil, če bi se zgolj en odstotek od 450 milijonov igralcev e-iger vključil v strelske klube po svetu? Ne nazadnje je naš šport najbolj varen na svetu. Tu je treba rešiti še kak interni problem, saj nekateri ne želijo sprememb. A brez sprememb ni prihodnosti.

Malo nenavadno se sliši, da je šport z orožjem najbolj varen na svetu.

Pa je res. Poškodb je izjemno malo. To je tudi močno sporočilo za nas. Prevečkrat se sami ne zavedamo, kaj imamo. Omenil sem, da način, na katerega tekmuje Dikec, v strelskem svetu ni nekaj neobičajnega, postal pa je ikona, povlekel je milijone sledilcev. Predsednik MOK-a Bach je v nagovoru za generalno skupščino strelske zveze poudaril, da je za naš šport odlično, kar se je zgodilo na igrah. V preteklosti so bile prve medalje na olimpijskih igrah podeljene ravno v strelstvu, v Chatorouxu pa prvič ne, saj je bil strelski turnir prvič izven olimpijskega mesta. Jaz pravim, da je bilo to prvič in zadnjič. Za igre v Los Angelesu bomo v Los Angelesu. Moja ideja je, da ni dovolj, da si zgolj povrnemo čast, da so prve medalje vsakokratnih iger podeljene strelcem, želim si tudi discipline v odprti konkurenci, kjer bi se tako ženske kot moški borili za en komplet medalj. Kaj takega se ni zgodilo še nikjer, mi pa imamo idealne pogoje za to. Ko sva z Jadranko Strukić iz našega tehničnega komiteja pregledovala rezultate, sva ugotovila, da ni malo primerov, ko ženske v enaki disciplini dosežejo boljši rezultat od moških. Ničesar ne obljubljam, ker nimam moči, da se sam odločim, lahko pa dam uradni predlog.

Na žalost je po svetu veliko streljanja zunaj strelišč, vojne puščajo posledice tudi v športu. V številnih panogah so že sprejeli ukrepe, ki športnikom iz Rusije in Belorusije prepovedujejo tekmovati. Podobni pozivi se pojavljajo za Izrael. Kakšno je stališče ISSF do tega?

Zelo jasno. Na zadnjih olimpijskih igrah smo imeli strelce iz 82 držav - na žalost med njimi ni bilo nobenega iz Slovenije -, pa tudi ekipo beguncev. Glede Rusije in Belorusije sledimo MOK-u, da lahko športniki iz teh držav nastopijo pod zastavo Mednarodnega olimpijskega komiteja. Uradno smo priznali Palestino, ki je zdaj članica ISSF, zelo blizu pa smo si tudi z Izraelom. Najpomembnejše sporočilo iger so mir, spoštovanje, prijateljstvo. Smo skupaj, želimo si medsebojnega spoštovanja.