Čebele osnovni material (nektar) predelajo z encimi iz svojih žlez, ga shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v celicah satja. A o tej definiciji ne razmišljamo, ko zaužijemo žlico medu in nas poboža njegova sladkost, ki nima primere.
Med je staro živilo. Prvi zapisi o njegovi zdravilnosti segajo v obdobje starega Egipta. Uporabljali so ga za celjenje opeklin, ureznin, kožnih razjed in odprtih ran. Med je bil Hipokratovo najljubše zdravilo. Omenjajo ga tudi rimski zdravniki in farmakologi.
Med v medicini
V zadnjem času med spet pridobiva terapevtsko vlogo v medicini. Vsebuje več kot 200 sestavin, ki variirajo glede na klimo, okolje, botanični izvor in sposobnosti čebelarja. Poglavitne sestavine medu so: sladkorji (do 80 odstotkov), voda (do enega odstotka), organske kisline (odstotek), minerali (do 1,5 odstotka) in aminokisline (do dva odstotka). Zraven so še encimi, aromatske snovi, vitamini, pelod, vosek, flavonoidi, fenoli, lipidi, terpeni, pigmenti in proteini.
Medu ne smemo raztopiti v vročem čaju, ker s tem uničimo encime
Med ima močno protimikrobno delovanje tudi zaradi visoke vsebnosti sladkorjev (več kot 95 odstotkov suhe snovi), zato se v njem ne morejo razvijati škodljive bakterije. Vsebuje od 14 do 18 odstotkov vlage, ki pa ni vsa bioaktivna. Med je kisel, ima nizek pH (3,2 do 4,5), s tem pa uničuje patogene bakterije, ki za razraščanje potrebujejo nevtralen pH. Protibakterijsko učinkovit je tudi zoper tri vrste salmonele ter zoper streptokoke in stafilokoke. Med menda učinkovito deluje tudi zoper seve bakterij, kot je na primer MRSA, ki so odporne na antibiotike in meticilin. Vsebuje vrsto encimov, ki spodbujajo številne biokemične procese. Toda njegovo encimsko delovanje preneha, če ga nepravilno shranjujemo pri visokih ali ekstremno nizkih temperaturah ali segrevamo nad 40 stopinj Celzija, pasteriziramo ali izpostavimo soncu.
Med je bogat z organskimi kislinami (ocetna, maslena, citronska, mravljična, glukonska, mlečna, maleinska, jabolčna, oksalna, piroglutaminska, piruvična, jantarjeva, glikolna in vinska kislina), vsebuje pa tudi anorganske kisline, denimo fosforjevo. Vse povečujejo število kemičnih reakcij in krepijo protibakterijsko in antioksidativno dejavnost.
V medu so rastlinski fenoli, med njimi pinocembrin, ki je tudi v propolisu; to so flavonoidi, ki delujejo antioksidativno, protivnetno in protimikrobno. Ko med raztopimo v vodi, se aktivnost encima glukoza-oksidaza poveča do 50.000-krat. Zato se močno poveča tudi protibakterijski učinek medu. Nikakor pa medu ne smemo raztopiti v vročem čaju, ker s tem uničimo encime.
Znanstveniki so odkrili, da med vsebuje glukotilni faktor; ta izraža razmerje med sladkorjem, ki se izkoristi za delovanje srca, možganov in drugih organov, ter skupno količino zaužitega medu. Zaradi tega faktorja se ob zaužitju ene žlice medu in normalni prebavi ne zviša količina sladkorja v krvi. Inzulinski metabolizem izboljšajo tudi minerali v medu, zlasti krom, kalij, cink, magnezij in vanadij. Med ščiti rane, saj preprečuje njihov stik z zrakom in razmnoževanje bakterij, ter pospešuje njihovo celjenje. Kljub temu medu ne smejo uživati dojenčki do enega leta starosti, ker še nimajo encimov, ki razgrajujejo spore v medu.
Zdravju koristna sta tudi matični mleček, ki okrepi telo in poveča moč, ter propolis, ki pomaga krepiti ožilje, omiliti zobobol, celiti rane v ustih in krepiti imunski sistem. Zelo veliko vlogo igra tudi cvetni prah.
Krepi imunost in stimulira
Cvetni prah je eden najmočnejših naravnih vzdrževalcev hormonskega ravnovesja, saj vsebuje več kot 250 koristnih sestavin. Naravnost nepredstavljiva je visoka prehranska vrednost cvetnega prahu. Vsebuje veliko različnih vitaminov iz skupine B (B1, B2, B3, B5, B6, folno kislino), mineralov (K, Mg, Ca, P, Zn, Fe, Cu, Mn) in encimov ter množico aminokislin in antioksidantov, vključno s kvercetinom, kemferolom, glutationom in rutinom.
V medu je največ vitaminov B3, B5 in B9 ali folne kisline, ki varujejo pred stresom kot enim najhujših uničevalcev hormonskega ravnovesja. S tem neposredno in posredno vplivajo na stabilnost hormonskega ravnovesja. V cvetnem prahu je ogromno minerala kalija, ki izboljšjuje delovanje srčno-žilnega sistema, vzdržuje krvni tlak in krepi živce. Kalij sodeluje z antioksidantom rutinom, ki krepi stene krvnih žilic, preprečuje kapi in zagotavlja boljšo oskrbo z vitaminom C. Nukleinske kisline v cvetnem prahu pomagajo pri odpravljanju genskih poškodb v celicah. Antioksidant glutation v cvetnem prahu neposredno vpliva na ohranjevanje relativne mladosti, saj preprečuje celično staranje. Višjo raven glutationa imamo, dalj časa bomo celično mladi. Vse to okrepi našo energijo in splošno vitalnost.
Cvetni prah je s svojimi antioksidanti izvrstna podpora našemu imunskemu sistemu, saj ščiti telo pred oksidacijskim stresom zaradi prostih radikalov in ga pomaga varovati pred okužbami. Zaradi protivnetnega delovanja lajša težave pri artritisih in drugih vnetjih, tudi kroničnih. Cvetni prah vsebuje encime, ki so odlična pomoč pri prebavi vseh drugih sestavin hrane. Je naravni vir energije za telo in zmanjšuje utrujenost. In ne nazadnje: cvetni prah z vsemi svojimi sestavinami pomaga uravnavati hormone.
Kaj vse zdravi
• Pri duševni utrujenosti svež jabolčni sok zmešamo z medom in pijemo večkrat na dan.
• Rožmarinov čaj z medom krepi spomin.
• Čaj iz brinovih jagod, kopriv in pelina z medom premaguje zgago in želodčne težave.
• Vnete dlesni zdravi nastrgan hren, pomešan z medom, ki ju v ustih zadržujemo čim dlje.
• Pri astmi čajno žličko medu zmešamo z nastrganim hrenom.
• Pri bronhitisu pomaga črna redkev z medom; redkev na vrhu lijakasto izdolbeno, večkrat preluknjamo, da se v širok kozarec izcedi med.
• Zoper kašelj drobno stolčene lešnike z medom zmešamo v kašo in je vsake pol ure pojemo pol žličke.
• Pri sončnih opeklinah prizadete dele kože premažemo z medom.
Mednarodne študije kažejo, da lahko cvetni prah pomaga pri simptomih menopavze. Pri 71 odstotkih žensk so se ob uživanju cvetnega prahu izboljšali vsi znaki menopavze. V neki drugi študiji je 65 odstotkov žensk po uživanju cvetnega prahu poročalo o manj vročinskih oblivih in občutnem izboljšanju drugih znakov, med drugim o boljšem spancu, manjših bolečinah v sklepih ter boljšem razpoloženju in energiji. Tudi v okviru neke trimesečne študije, opravljene v Nemčiji, se je izkazalo, da so pri ženskah, ki so uživale cvetni prah, neprijetni simptomi menopavze nekoliko izzveneli. Sočasno so se jim znižale ravni LDL-holesterola in povišale ravni HDL-holsterola. V Nemčiji so cvetni prah tudi uradno uvrstili med zdravila.
Na laboratorijski ravni pa so ugotovili, da cvetni prav zavira rast tumorjev in spodbuja odmiranje izrojenih celic. Ker deluje tudi antiestrogeno, lahko preprečuje rake, ki zaradi pretiranih količin estrogena nastanejo na dojkah, maternici in črevesju.
Cvetni prah kot napitek
V vodo ali kefir zamešamo veliko žlico liofiliziranega (posušenega z zamrzovanjem, op. p.) cvetnega prahu in žlico medu. Po želji lahko dodamo limonin ali limetin sok. Nekateri priporočajo, da si tak napitek pripravimo dvakrat na dan in popijemo kozarec ali dva. To je izredno učinkovit pripravek za vzdrževanje ravnovesja in njegovo obnavljanje, primeren za vso družino vse dni v letu.
