Onesnaženost zraka velja za največje tveganje za javno zdravje v Evropi. Zaradi onesnaženosti zraka vsako leto prezgodaj umre 400.000 Evropejcev, od tega 40.000 Britancev. Velika Britanija in druge države redno kršijo omejitve onesnaževanja EU, ki so nižje od standardov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). London je na primer svojo letno omejitev dosegel že v enem mesecu, omejitve WHO pa presegajo tudi druga britanska mesta.
Onesnaženost zraka ni povezana le z obolenji pljuč, temveč tudi s srčno-žilnimi boleznimi, možgansko kapjo in demenco. Poleg tega je povezana s slabšim kognitivnim delovanjem in porastom duševnih bolezni in astme pri otrocih. Čeprav je že nekaj časa znano, da lahko onesnaženost zraka poveča tveganje za prezgodnje rojstvo, so znanstveniki pred kratkim odkrili delce iz onesnaženega zraka v placentah porodnic, kar pomeni, da je onesnažen zrak verjetno dosegel tudi zarodke. Minuli mesec pa so znanstveniki v neki študiji odkrili, da britanski otroci na poti v šolo in iz nje ter celo v učilnicah in na igriščih vdahnejo nesorazmeren delež strupenih sajastih delcev iz dizelskih motorjev. Ključna rešitev je drastično zmanjšanje onesnaženosti zraka, do takrat pa si lahko pomagamo z upoštevanjem nekaterih nasvetov.
Izogibajte se onesnaženim ulicam
"Če lahko, izpostavljenost škodljivim izpušnim plinom omilite tako, da izberete manj prometne ulice," svetuje Audrey de Nazelle iz Centra za okoljsko politiko na Imperialnem kolidžu. Študija Kraljevega kolidža v Londonu je lani razkrila, da lahko z izbiranjem stranskih ulic povprečno izpostavljenost onesnaženemu zraku zmanjšamo za 53 odstotkov ali celo 60. "Znižanje izpostavljenosti je eksponentno," pravi Prashant Kumar, direktor Svetovnega centra za raziskave na področju čistega zraka na Univerzi v Surreyju. "Prvih nekaj metrov ob cesti je koncentracija zelo visoka, nato pa se hitro razredči. Glede na vrsto onesnaževalca se njegova koncentracija z oddaljenostjo od 50 do 100 metrih prepolovi."
Bolj onesnažene so ulice, ki jih na obeh straneh obdajajo visoke zgradbe, saj se onesnaževalci ujamejo mednje. Prav tako drevesa ne pomenijo, da je zrak čistejši, saj lahko krošnje, ki se stikajo, zmanjšajo razpršitev onesnaženih delcev še zlasti v bližini visokih stavb. Namesto dreves bi morali ob prometnih ulicah saditi grmovje, ki deluje kot ovira med onesnaženo cesto in pešci.
Uporabljajte aplikacije
Aplikacije o onesnaženosti zraka so po mnenju profesorja imunofarmakologije na Univerzi v Southamptonu, Stephena Holgatea, precej dobre in se izboljšujejo. Nekatere aplikacijo ponujajo aktualne podatke, ki se ves čas posodabljajo. Na Kraljevem kolidžu v Londonu so razvili aplikacijo London Air, ki kaže stopnjo onesnaženosti na več lokacijah po mestu. Holgate je izpostavil tudi rastoči trg osebnih senzorjev, ki se povežejo s telefonom in spremljajo stopnjo onesnaženosti s posameznimi delci, na primer z dušikovim dioksidom. Toda strokovnjaki opozarjajo, da so se omenjeni senzorji šele začeli razvijati in morda niso zanesljivi.
Jutro nevarnejše od popoldneva
Zdi se, da kljub visoki onesnaženosti prednosti telovadbe odtehtajo tveganja izpostavljenosti onesnaženosti, ugotavlja De Nazelle. "Teoretično se zdi smiselno, da fizična aktivnost ščiti pred škodljivimi posledicami onesnaženosti zraka. Telovadba med drugim zmanjšuje vnetne procese v telesu, medtem ko jih onesnažen zrak pospešuje. Vendar bi težko trdili, da je ob dnevih, ko je zrak zelo onesnažen, tek ob prometni ulici smiseln. Starejšim in majhnim otrokom ter ljudem z obolenji dihal vsekakor priporočamo, da se ob dnevih, ko je onesnaženost zraka velika, izogibajo aktivnostim na prostem."
Tudi čez dan bi se morali izogibati dejavnostim v času prometnih konic. Za aktivnosti se raje odločite tik pred prometno konico kot po njej. Najbolj priporočljiv čas je zgodaj zjutraj, še pred prvo konico, saj je po ugotovitvah Kumarja med jutranjo konico v zraku že več škodljivih delcev kot med popoldansko.
Masko pustite doma
"Večina mask pušča, se zamaši ali pa ne deluje," trdi Holgate. Maske, ki bi delovale, bi se morale tako tesno prilegati obrazu, da jih večina ne bi hotela nositi. V študiji Inštituta za medicino dela iz Edinburga so primerjali devet mask, ki so na voljo v Pekingu, in odkrili, da med sedenjem prepuščajo od 3 do 68 odstotkov delcev, med aktivnostjo pa od 7 do 66 odstotkov delcev.
Vse več dokazov je, da lahko hrana, ki jo uživamo, ublaži škodljive posledice onesnaženega zraka. Raziskovalci Medicinske šole Univerze v New Yorku so ugotovili, da so imeli ljudje, ki so bili dolgotrajno izpostavljeni onesnaženosti zraka in so se striktno prehranjevali na sredozemski način, manj možnosti za srčno-žilna obolenja kot drugi, ki so bili izpostavljeni onesnaženju in se niso dosledno držali tega načina prehranjevanja. "Onesnaževalci povečujejo oksidacijo v telesu, z vnašanjem antioksidantov, kot so vitamin C in drugi vitamini v sadju in zelenjavi, pa jo lahko nevtralizirate," je pojasnil Holgate in dodal, da so onesnaževanju pogosto izpostavljeni najbolj revni, ki živijo na najbolj izpostavljenih območjih in hkrati vnesejo najmanj antioksidantov.
Pokrijte dojenčkov voziček
Letos objavljena študija razkriva, da so otroci in dojenčki do 60 odstotkov bolj izpostavljeni onesnaženosti zraka kot odrasli. Ena od težav je, da so otroci in dojenčki v vozičku najbližje izpušnim plinom. "En meter od tal je koncentracija izpušnih plinov največja, nato pa z višino upada. Ker imunski sistem otrok še ni razvit, so ti veliko slabše zaščiteni kot odrasli," je pojasnil Kumar.
Otroci v vozičkih so najbližje izpušnim plinom
