Raziskovalci ugotovili pozitivne učinke marihuane pri anoreksiji, tumorjih in epilepsiji

NR
23.06.2019 00:10

Da bi konoplja kanabis lahko reševala okoljske, energetske, prehranske in zdravstvene težave človeštva in planeta, je prepričan kalifornijski aktivist Jack Herer, čigar knjigo predstavljamo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V številnih državah kanabis lahko uporabljajo v medicinske namene.
Reuters

Njena priljubljenost narašča. Leta 1966 je marihuano začelo uporabljati milijon mladih Američanov. Zaskrbljeni starši in oblasti, ki so hoteli vedeti, s kakšnim tveganjem se soočajo otroci, so začeli financirati na desetine in pozneje več sto raziskav o zdravstvenih posledicah uživanja marihuane. V glavah starejše generacije so še vedno odmevale rasistično obarvane zgodbe o umorih, nasilju, posilstvih in o uživalcih marihuane kot pacifističnih zombijih; zgodbe, ki sta jih zadnjih trideset let načrtno širila šef ameriškega urada za narkotike Harry Anslinger in medijski mogotec William Randolph Hearst prek svojega rumenega tiska in z njimi opravičevala prepoved konoplje, ki jo je ameriški kongres leta 1937 sprejel na izrecno zahtevo kemijske in naftne industrije.
Od vlade subvencionirane raziskave so strahove pred nasilnostjo ali "zombijevskim pacifizmom" uporabnikov marihuane nekoliko omilile, na stotine neodvisnih znanstvenih študij pa je potrjevalo, da se v kemijski sestavi konoplje skriva nekaj, kar bi lahko imelo izjemno medicinsko-terapevtsko veljavo.

Seme zla? Ali seme dobrega?
Reuters

Lisice v kokošnjaku javnega zdravstva

Leta 1976, ko bi se morale začeti druga, tretja ali v nekaterih primerih celo že četrta generacija multidisciplinarnih raziskav, je za "presenečenje" poskrbela ameriška zvezna vlada. Vse tako obetavne raziskave o medicinski rabi marihuane, ki so bile financirane iz zveznega proračuna, je spet prepovedala.
Tokrat je prepoved prišla, potem ko so največje farmacevtske korporacije vladi obljubile, da bodo vse raziskave financirale same - in s tem seveda popolnoma nadzorovale tudi njihove rezultate, še posebej tiste, ki bodo namenjeni javnosti.
Po velikem upanju, ki so ga dajali raziskovalni rezultati zadnjih desetih let, je zdaj ves ta potencial tiho prešel v roke in pod nadzor farmacevtskih korporacij - kajpada ne v javno dobro, ampak zato, da so lahko medicinske informacije zamolčale in prikrile ali pa jih uporabile za svoj dobiček.

Domača proizvodnja
Reuters
Ciceron
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta