Rdeče brisače namesto rdečih zastav: Pred 150 leti se je rodil voditelj oktobrske revolucije in ustanovitelj Sovjetske zveze

Zvezdana Bercko Zvezdana Bercko
23.04.2020 14:30

V Rusiji so želeli 150. obletnico rojstva voditelja oktobrske revolucije leta 1917, Vladimirja Iljiča Lenina, zaznamovati s številnimi slovesnostmi in dogodki, vendar so morali večino zaradi epidemije novega koronavirusa, ki je močno prizadela tudi Rusijo, odpovedati. Zato so ruski komunisti pozvali ljudi, naj v sredo, na obletnico, na oknih izobesijo sovjetske zastave. Kdor jo še ima, seveda. Kdor je nima, pa lahko izobesi rdečo brisačo, so dodali.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ruski komunisti ohranjajo spomin na Lenina.
Epa

Približno tako je upadel tudi ugled Lenina pri postsovjetskih generacijah, čeprav nedvomno ostaja pomembna zgodovinska osebnost sovjetske dobe. Revija Time je Lenina uvrstila med 100 najpomembnejših ljudi 20. stoletja ter med 25 najpomembnejših političnih ikon tistega časa.

Boljševiki in menjševiki

Vladimir Iljič Uljanov, ki se je od leta 1901 imenoval Lenin, se je rodil 22. aprila 1870 v Simbirsku ob Volgi v konservativno-liberalni družini. Njegov oče je bil zaradi zaslug za izboljšavo v šolstvu povzdignjen celo v pripadnika nižjega plemstva. Z revolucionarnimi gibanji v Rusiji se je Vladimir srečal že pri 17 letih, ko je bil njegov brat Aleksander usmrčen zaradi sodelovanja pri pripravah na atentat na carja Aleksandra III. Aktivno se je vključil v revolucionarno delo med študijem prava na univerzi v Kazanu. Leta 1895, ko je že delal kot odvetnik, so ga zaradi prevratniške agitacije med delavci aretirali in ga za tri leta pregnali v Sibirijo. Ta leta pregnanstva je izkoristil za intenziven študij marksistične in sodobne ekonomske literature ter se leta 1898 poročil z Nadeždo Krupsko.

Shutterstock

Oktobrska revolucija

Oktobrska revolucija se je začela 6. novembra 1917 (oziroma 24. oktobra po starem ruskem koledarju) z napadom na Zimski dvorec v Petrogradu. Trocki, ki je bil pravi vojaški voditelj boljševiškega prevrata, je ruskim državljanom 7. novembra 1917 zjutraj oznanil, da je začasna vlada odstavljena in da so oblast prevzeli boljševiki. Naslednji dan, 8. novembra, so udeleženci II. kongresa sovjetov Lenina izvolili za predsednika Sveta ljudskih komisarjev, torej za predsednika vlade. Toda odpor proti boljševiškemu državnemu udaru je spodbudil državljansko vojno, ki je do leta 1921 zahtevala šest milijonov žrtev. Lenin se je zavedal, da imajo njegovi radikalni načrti o preobrazbi Rusije veliko nasprotnikov, in bil je prepričan, da jih lahko uresniči le s silo. To je privedlo tudi umora carja Nikolaja II. in celotne družine Romanov, čeprav ni trdnih dokazov, da je ta umor ukazal Lenin.

Wikipedia

Stalin je nevzdržen

Leninovo zdravje pa bilo že vse od atentata nanj leta 1918 vse slabše. Maja 1922 ga je prvič zadela kap; 20 novembra 1922 je imel zadnji javni govor, 16. decembra pa ga je kap zadela še drugič. V marcu 1923 je utrpel tretjo kap, kar ga je dokončno izključilo iz političnega življenja.
Pred smrtjo je Lenin izdal številne vladne dokumente, med njimi je bil tako imenovani testament, v katerem je negativno presodil vse potencialne naslednike, zlasti Stalina. Takratnemu generalnemu sekretarju Josipu Stalinu je očital brutalnost in brezkompromisnost pri doseganju ciljev, imel ga je za nepredvidljivega. Predlagal je da "tovariši najdejo način, da ga odstranijo z delovnega mesta, saj je nevzdržen generalni sekretar".

Leninove podobe so danes zgolj še spominek za turiste.
Reuters
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta