Zvezdana Bercko
Približno tako je upadel tudi ugled Lenina pri postsovjetskih generacijah, čeprav nedvomno ostaja pomembna zgodovinska osebnost sovjetske dobe. Revija Time je Lenina uvrstila med 100 najpomembnejših ljudi 20. stoletja ter med 25 najpomembnejših političnih ikon tistega časa.
Boljševiki in menjševiki
Vladimir Iljič Uljanov, ki se je od leta 1901 imenoval Lenin, se je rodil 22. aprila 1870 v Simbirsku ob Volgi v konservativno-liberalni družini. Njegov oče je bil zaradi zaslug za izboljšavo v šolstvu povzdignjen celo v pripadnika nižjega plemstva. Z revolucionarnimi gibanji v Rusiji se je Vladimir srečal že pri 17 letih, ko je bil njegov brat Aleksander usmrčen zaradi sodelovanja pri pripravah na atentat na carja Aleksandra III. Aktivno se je vključil v revolucionarno delo med študijem prava na univerzi v Kazanu. Leta 1895, ko je že delal kot odvetnik, so ga zaradi prevratniške agitacije med delavci aretirali in ga za tri leta pregnali v Sibirijo. Ta leta pregnanstva je izkoristil za intenziven študij marksistične in sodobne ekonomske literature ter se leta 1898 poročil z Nadeždo Krupsko.
Med mitom in resničnostjo
Vladimir Iljič Uljanov se je v Lenina preimenoval po ruski reki Leni.
Med drugo svetovno vojno so Leninovo balzamirano truplo iz Moskve na skrivaj preselili v odročne predele Sibirije.
Lenin je marca 1918 prestavil sedež vlade iz Petrograda v Moskvo, staro rusko prestolnico.
Petrograd so po Leninovi smrti preimenovali v Leningrad. To ime je mesto obdržalo do leta 1991, ko so domačini na referendumu odločili, da mu vrnejo prvotno ime Sankt Peterburg.
V Mariboru smo v času Jugoslavije imeli Leninov trg, sedanji Trg generala Maistra.
Oktobrska revolucija
Oktobrska revolucija se je začela 6. novembra 1917 (oziroma 24. oktobra po starem ruskem koledarju) z napadom na Zimski dvorec v Petrogradu. Trocki, ki je bil pravi vojaški voditelj boljševiškega prevrata, je ruskim državljanom 7. novembra 1917 zjutraj oznanil, da je začasna vlada odstavljena in da so oblast prevzeli boljševiki. Naslednji dan, 8. novembra, so udeleženci II. kongresa sovjetov Lenina izvolili za predsednika Sveta ljudskih komisarjev, torej za predsednika vlade. Toda odpor proti boljševiškemu državnemu udaru je spodbudil državljansko vojno, ki je do leta 1921 zahtevala šest milijonov žrtev. Lenin se je zavedal, da imajo njegovi radikalni načrti o preobrazbi Rusije veliko nasprotnikov, in bil je prepričan, da jih lahko uresniči le s silo. To je privedlo tudi umora carja Nikolaja II. in celotne družine Romanov, čeprav ni trdnih dokazov, da je ta umor ukazal Lenin.
Državljanska vojna je zahtevala šest milijonov žrtev
Atentat na Lenina
Tridesetega avgusta 1918 bi lahko revolucionarka Fanny Kaplan spremenila tok zgodovine, če bi bila bolje merila, ko je streljala na voditelja boljševikov in oktobrske revolucije Vladimirja Lenina. Atentat se je zgodil med Leninovim obiskom tovarne Michelson v Moskvi. Ko je Lenin končal govor zbranim delavcem in odhajal iz tovarne, se mu je približala Kaplanova ter ga trikrat ustrelila. Lenin je bil hudo ranjen, a je preživel, vendar nikoli ni povsem okreval, vse odtlej je bil slabega zdravja. Ukrajinska judinja Kaplanova, ki so jo nekaj dni kasneje usmrtili, je povedala, da je na Lenina streljala zato, ker je po njenem mnenju s prepovedjo Stranke socialnih revolucionarjev (ESERI), katere članica je bila, izdal revolucijo.
Stalin je nevzdržen
Leninovo zdravje pa bilo že vse od atentata nanj leta 1918 vse slabše. Maja 1922 ga je prvič zadela kap; 20 novembra 1922 je imel zadnji javni govor, 16. decembra pa ga je kap zadela še drugič. V marcu 1923 je utrpel tretjo kap, kar ga je dokončno izključilo iz političnega življenja.
Pred smrtjo je Lenin izdal številne vladne dokumente, med njimi je bil tako imenovani testament, v katerem je negativno presodil vse potencialne naslednike, zlasti Stalina. Takratnemu generalnemu sekretarju Josipu Stalinu je očital brutalnost in brezkompromisnost pri doseganju ciljev, imel ga je za nepredvidljivega. Predlagal je da "tovariši najdejo način, da ga odstranijo z delovnega mesta, saj je nevzdržen generalni sekretar".
