(REPORTAŽA) Danska je bilo nekoč dežela Vikingov, danes je dežela kolesarjev

Andreja Seršen Dobaj
07.08.2022 04:40

Domovina Lega in Hansa Christiana Andersena ni počitniška destinacija, ki pride prva na misel povprečnemu Slovencu. A tiste, ki se je vendarle domislijo, navduši z dobro razvito prometno infrastrukturo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pred postajo podzemne železnice v Københavnu
Andreja Seršen Dobaj

Prvo, kar vsak prišlek opazi na Danskem, je dejstvo, da imajo v tej deželi glavno besedo kolesarji. In to ne le v času, ko vsa država s ponosom gosti začetek dirke Tour de France, ampak je to razvidno ob vsakem času in na vsakem koraku. Znano je dejstvo, da je v glavnem mestu København več koles kot ljudi, kolesarska infrastruktura je med najboljšimi na svetu in na kolesih so tako poslovneži v kravatah kot mične gospodične v pisanih oblekah in mamice z otročički.

Neskončne vrste parkiranih koles pred železniškimi postajami v predmestjih pričajo, da je dobro razvit tudi javni potniški promet. O tem se lahko prepričamo že ob vstopu na trajekt, ki nas s severa Nemčije popelje v pristanišče Rødbyhavn. Vozovnico za trajekt si nabaviš vnaprej prek spleta, v pristanišču se ob svoji uri postaviš v vrsto in že v kratkem času si na poti čez zaliv, ki loči Dansko od celinske Evrope. Takoj si soočen s širnimi planjavami, nizkimi hišami z velikimi okni in zastavami na drogovih pred njimi ter številnimi belimi vetrnicami, ki se vztrajno vrtijo v vetru.

Kdo potrebuje gore

Pot do Københavna vodi z manjšim obvozom mimo ene glavnih danskih znamenitosti, to je klif Møns Klint. Okoli 70 milijonov let stara in 128 metrov visoka bela strmina se razkrije, ko se človek spusti po skoraj 500 lesenih stopnicah proti morju. Kot pravijo Danci, kdo potrebuje gore, če imaš takšne naravne lepote. Ker gora res nimajo - najvišji hrib je Møllehøj z nekaj več kot 170 metri nadmorske višine.

Skrajni sever Danske
Andreja Seršen Dobaj

Med izjemnimi naravnimi znamenitostmi kraljevine so peščene sipine na severu države, kjer imaš na sprehodu občutek, da si puščavi. Okoli 40 metrov visoka sipina Rabjerg Mile je ena največjih premikajočih se sipin v Evropi in se vsako leto premakne za povprečno 15 metrov proti severovzhodu. Pesek požira vse pred seboj, kar je lepo vidno pri Den Tilsandede Kirke oziroma "s peskom prekriti cerkvi" pri mestu Skagen.

Naravne sile kažejo svojo moč tudi na skrajnem severnem koncu Danske, kjer se na rtu Grenen stikata dve morji. Kopanje v morju je tu zaradi močnih tokov prepovedano, a nič ne de, saj je priložnosti za skok v vodo veliko povsod drugod. Osvežitev omogočajo na Danskem ne le neskončne peščene plaže, sicer precej bolj vetrovne in sveže kot v južnih krajih, ampak tudi domiselno urejena kopališča, največkrat v opuščenih pristaniščih večjih mest.

Če že ne s kolesom pa s čolnom

V prestolnici København se domačini kopajo kar v kanalih sredi mesta. Domiselni Danci ponujajo plavajoče savne in umetne otočke za sproščanje, pa tudi sicer je raziskovanje tega mesta najlažje s kolesom ali čolnom. Za nekaj deset evrov si je mogoče najeti čoln, s katerim se lahko sam s svojo družbo popelješ po številnih kanalih. Obstaja celo možnost brezplačnega najema kajaka, če v zameno pobereš iz vode določeno količino odpadkov.

Najbolj obiskana znamenitost Københavna je nedvomno kip male morske deklice, kjer se stalno tre ljudi, ki se želijo fotografirati z njo. Nedaleč stran stoji ena najbolje ohranjenih trdnjav v Severni Evropi, zgrajena v obliki peterokotnika, malo naprej pa kraljičina palača Amalienborg z menjavo straže opoldne in dragocenostmi, ki pričajo o skoraj 400-letni zgodovini ene najstarejših monarhij na svetu.

Eden od kraljevih draguljev je renesančni grad Rosenborg v središču Københavna, na tipični razglednici iz tega mesta pa ne sme manjkati niti fotografija kanala Nyhavn s pisanimi pročelji hiš z bogato gostinsko ponudbo. Kar zadeva gostinstvo, so v Københavnu kot še v nekaterih drugih danskih mestih v zadnjem času zelo priljubljeni tako imenovani street food marketi. V ta namen, največkrat v kakšnih opuščenih halah, uredijo kioske z različno kulinarično ponudbo in vso ostalo potrebno infrastrukturo. Tipičnih danskih jedi je sicer v tej ponudbi malo, so pa za zmerno ceno na voljo jedi z vsega sveta. Cena je v tej državi, ki s svojo krono vztrajno kljubuje evru, kar pomemben dejavnik, saj je standard višji kot pri nas.

Srečen narod

Danci sicer veljajo za enega najsrečnejših narodov na svetu. Imajo celo poseben izraz - hygge - za kakovostno preživljanje časa s prijatelji in družino. Najsrečnejše dansko mesto naj bi bil Aarhus, ki je tesno povezan z morjem in gozdovi v okolici, ima najbolj obiskano galerijo v Skandinaviji z mavričnim panoramskim hodnikom na strehi, v južnem predmestju se ponaša z neskončnim mostom.

Sipine Rabjerg Mile
Andreja Seršen Dobaj

Danski dizajn, znan po preprostosti in lepoti, se odraža tudi v arhitekturi. Številni kolesarski mostovi so umetniški presežek sam po sebi, posebno doživetje je vožnja po skoraj 18 kilometrov dolgem mostu med otokoma Funen in Zealand, da o mostu iz Københavna na Švedsko, ki izgine v morje, sploh ne govorimo.

Številni gradovi pričajo o bogati zgodovini države z najstarejšo zastavo na svetu, posebno mesto pa tako kot v drugih skandinavskih mestih zasedajo Vikingi. Slednje je mogoče podrobneje spoznati v številnih danskih muzejih, na primer v Jellingu s kamni z napisi v runah in sodobnim interaktivnim informacijskim središčem, kjer se lahko podaš na pot v Valhalo ali bežiš s kolesom pred Vikingi.

Kanal Nyhavn
Andreja Seršen Dobaj

V nekdanjem vikinškem središču Roskilde, danes znanem predvsem po glasbenem festivalu, si je mogoče ogledati prave vikinške ladje, v najstarejšem danskem mestu Ribe vikinško tržnico, Lindholm Høje je ohranjeno vikinško pokopališče. Številni muzeji na prostem in festivali, kjer si domačini nadenejo zgodovinska oblačila, ponujajo nazoren vpogled v nekdanje šege in navade, sicer pa je tudi kraljica Margareta II. pravzaprav potomka vikinških kraljev, ki so vladali tem krajem pred tisoč leti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta