Matija Stepišnik
Umag Trophy, mednarodni turnir v otroškem nogometu, se je v desetih letih silovito razvil. Danes velja za enega najmočnejših, najbolj konkurenčnih in prepoznavnih v regiji in tem delu Evrope. Letos je praznoval prvo okroglo obletnico. Ravno minuli vikend so odigrali še zadnje zadnje tekme za letošnjo izvedbo Umag Trophy. Za njim stoji slovenska agencija B4, ki se, kot se predstavijo, "ukvarja z organizacijo športnih priprav, dogodkov, logistično in organizacijsko podporo panožnim zvezam in klubom, vzdrževanjem, urejanjem, sanacijo in izgradnjo nogometnih igrišč ter storitvami v turizmu." Gonilna sila agencije in turnirja, ki poteka ob vseh koncih tedna (od četrtka do nedelje) v marcu in še kakšen vikend v aprilu, odvisno od koledarja, sta Timotej Krajnc, glavni direktor B4, tudi idejni in operativni vodja projekta, in Emir Haskić, izvršni direktor.
Vedeli so, da je to to
Kje torej so po desetih letih, ko so veliko manj spektakularno začeli in vmes ves čas rasli, ju vprašamo, ko z njima sedimo v šotoru, ob nogometnih igriščih v Umagu nasproti znamenitega teniškega stadiona Gorana Ivaniševića. V šotoru se družijo starši in ekipe, veliko je vrveža, z odra odmeva glasba v živo, na igriščih okoli pa se odvijajo tekme. Sliši se navijanje, veliko je smeha in dobre volje. Povsod vlada nadvse prijetno vzdušje. "Smo približno tam, kjer smo želeli biti. A bomo še boljši," reče Timotej Krajnc, po rodu iz Jarenine, Štajerec, ki je večino svoje nogometne kariere prebrcal in predriblal v tem delu Slovenije. A na neki točki se je lotil nove zgodbe, športno-poslovne.
"Leta 2013 smo prvič prišli na to lokacijo v Umagu, v naselje Stella Maris. Vedeli smo, da je to lokacija, ki jo iščemo za svoje načrte. Takoj smo imeli vizijo za otroški turnir, za razvoj otroškega in mladinskega nogometa. Je sijajen prostor za dogodke, kar se je skozi leta s turnirjem Umag Trophy le potrdilo. Videli smo, da je to tudi destinacija, ki izpolnjuje vse pogoje za organizacijo priprav članskih ekip. To je v bistvu že od začetka naš osnovni posel, najpomembnejši segment trga, kjer smo prisotni."
Na začetku sta tekmovali dve otroški kategoriji, prišlo je 16 ekip. Danes se v nekaterih kategorijah pomeri tudi 120 ekip in več, in to iz več držav od blizu in daleč. "Ko smo leta 2016 naredili prvi turnir, smo videli, da je to to. Da lahko postane res prepoznaven in kakovosten turnir. Verjeli smo v to zgodbo in uspeli," se spominja Krajnc.
Velikani že, a osnovni moto ostaja enak
Ampak vsak začetek je težak. Začeli so domala "z nule", danes se na tekmah v Umagu med drugim merijo izjemni klubi iz Italije (Juventus, AC Milan, Internazionale Milano, Hellas Verona, Udinese, Parma), Španije (Barcelona, Atletico Madrid), Anglije (Arsenal), Portugalske (Benfica), Srbije (Crvena Zvezda, Partizan), Avstrije (Red Bull Salzburg, Sturm Gradec) in Belgije (Anderlecht) pa seveda številni večji in manjši slovenski nogometni kolektivi. Seveda tudi mnogi hrvaški. "Umag Trophy bo vedno ostal turnir za vse," odvrne Krajnc, "to nikoli ne bo liga prvakov v otroškem in mladinskem nogometu." Kajti osnovni moto, filozofija se kljub rasti nista spremenila: "Z željo, da mladim slovenskih nogometašem v bližini doma ponudimo priložnost igranja proti največjim klubom na svetu in preizkus svojih veščin proti vrstnikom iz številnih drugih držav, bomo še naprej gradili, pripravljali in vlagali."
Ampak kako so prepričali prvi veliki mednarodni klub, da je prišel na Hrvaško? "Bilo je leta 2019. Prvi takšen klub je bil Inter iz Milana, danes pa je seznam že zelo impresiven. Od začetka je bila moja želja, da bi otrokom iz bližnjih, slovenskih in hrvaških klubov omogočili, da bi se uro, uro in pol vožnje od doma srečali s klubi, ki jih sicer vidijo kvečjemu po televiziji." Borba, da so to dosegli, je bila velika, pri največjih klubih je že pri otrocih veliko kriterijev in pogojev, po katerih se odločajo, da svoje otroške selekcije pošljejo nekam na tekmovanje. "Na začetku ni bilo lahko, morali smo se dokazati. Kriteriji so pri njih še vedno visoki, a smo jih sposobni izpolniti."
Vso finančno breme prihoda takšnih klubov prevzame agencija, od letalskih kart naprej do namestitve. "Potem so tu še športni meniji in vsa ostala podpora, ki jo zahtevajo. A to je osnova, da se sploh začnejo pogovarjati. Tako pač je. Zato me kdaj zaboli, ko slišim, češ zakaj oni vedno igrajo na igriščih z umetno travo. Ampak to je njihov pogoj. Ni druge, ni pogajanj pri tem. Ampak ali ni na koncu najbolj pomembno, da tudi fantom iz manjših sredin omogočimo, da se srečajo, pomerijo z Juventusom, Barcelono in tako dalje? To so neizbrisljivi spomini, nove sijajne izkušnje na igrišču in ob njem, nova prijateljstva. Kaj bi sam dal za to, da bi kot otrok imel to možnost, da bi torej kot 8- ali 9-letnik lahko brcal z vrstniki iz klubov, ki osvajajo v članski konkurenci tudi evropske naslove. Lahko sem le zbiral njihove nalepke za album in posterje za na steno. Na koncu pa so tako ali tako vsi otroci, s svojimi željami, sanjami. In to je bistveno," pripoveduje Krajnc: "Normalno pa je, da smo začeli s klubi, ki smo jih poznali, s katerimi smo imeli stike. In zelo jih cenimo. Vedno bodo lahko naši gostje. Veliko nam pomeni, da se želijo mnoge ekipe vedno znova vračati k nam, pa najsi gre za velike ali za manjše klube."
Zakaj ne pride denimo Real iz Madrida, ga podrezamo. "Hm, saj vemo za velika, največja rivalstva, že pri otroških kategorijah so pozorni, če igra tudi Barcelona," se zasmeji Krajnc. In Katalonci so redno v Umagu, tudi letos so sodelovali v več kategorijah.
Tudi Umag je prepoznal svoje priložnosti
Za uspeh je bilo ključno tudi zgledno sodelovanje z mestom Umag in tamkajšnjo turistično skupnostjo, ki so prav tako v vseh njihovih aktivnostih - od priprav do tekem in turnirjev - prepoznali potencial, da podaljšajo sezono čez celo leto, torej manevrski prostor za strateški razvoj. Zato organizatorjem pri novostih, izboljšavah vedno pridejo nasproti, jim prisluhnejo. V prvih treh mesecih leta se v hrvaški Istri zvrsti 200 nogometnih ekip na pripravah, Umag Trophy je tako po svoje dodatek, češnja na torti, ko mesto v sicer mrtvih zimskih oziroma zgodnjepomladnih mesecih oživi in se napolni. "Danes je to brend, prepoznavna blagovna znamka. Otroci in starši okoli božiča oziroma novega leta že sprašujejo, v katero skupino so bili izžrebani, s kom vse bodo igrali ... To je na nek način darilo. In se veselijo, da spet pridejo," se vključi še Haskić. Dalje: "Uspeli smo priti do številke 20.000 ljudi v petih vikendih, ki ustvarijo 40.000 nočitev. To so nogometaši, torej otroci, trenerji, spremljevalci in drugo osebje, in seveda navijači, starši. Gre za številke, o katerih bi se govorilo in poročalo še veliko bolj, če ne bi bili v igri otroci. A mi smo izjemno zadovoljni. Obenem pa skromni, z ničemer se ne želimo postavljati in tega ne obešamo na veliki zvon. Imamo strategijo in vizijo, ki jima sledimo. Lahko rečem, da bomo še boljši. Do teh številk namreč ne bi nikoli prišli, če ne bi imeli kakovosti. Imamo ekipo, ki zmore veliko in vse. Ker eno je tekmovalni del, ki je najzahtevnejši, drugo pa je spremljevalni del, vsa logistika, nočitve, hoteli, prevozi, nenazadnje tudi izkušnja, gostje se lahko zabavajo, na voljo so kulinarična in druga doživetja."
Lahko pride vikend z dežjem, ki zahteva dodatne prilagoditve, tudi improvizacijo. Tudi letos ni bilo nič drugače. In so se morali hitro reorganizirati, prilagoditi, del programa denimo seliti tudi v bližnjo Dajlo. Haskić meni, da lahko le uigrani tim to izpelje brez večjih pretresov: "Tudi ob vikendih z dežjem in vetrom, ko denimo v Sloveniji odpadajo celo ligaške tekme najvišjega ranga, pri nas odigramo vse, tudi 100 in več tekem na dan. In vsem zagotovimo zelo primerljive pogoje." Haskić meni, da je bistveno, da so klubi turnir Umag Trophy vzeli za svojega, prepoznali so ga kot enega večjih in bolj pozitivnih projektov otroškega športa, ne le nogometa.
Zakaj ne v Sloveniji?
To je nenazadnje zgodba s slovenskim znanjem, povezavami in številnimi investicijami v izboljšave. Zakaj takšen turnir ni možen v Sloveniji? Ali pa je in ni posluha? "Trenutno ni," odvrneta oba. Haskić nadaljuje: "V prvi vrsti ni infrastrukture, ki bi omogočala takšen zalogaj, z vsem, kar potrebuješ za realizacijo. Sploh če govorimo o času zunaj turistične sezone. A pod črto: takšne kombinacije športnih objektov in hotelskih namestitev pri nas nimamo, žal. Športne objekte začnemo tukaj na novo sezono pripravljati avgusta in za to v Sloveniji ni nikjer možnosti. V krajih, kjer bi morebiti še lahko v idealnih pogojih kombinirali vse, kar potrebujemo, klubi igrišča potrebujejo za sprotno uporabo."
Na prvem mestu je šport
Kot poudarja Haskić, je prioriteta odlična, pozitivna izkušnja vseh, od otrok do staršev, zato veliko vlagajo tudi v izobraževalni del, v poudarjanje vrednot sodelovanja, ferpleja, solidarnosti, odgovornosti, moštvenega duha ... V zadnjem obdobju so dodatno poostrili nadzor nad alkoholom in pirotehniko. Govorimo seveda o starših, ki pridejo spremljat svoje malčke. "V preteklosti zelo slabih izkušenj nismo imeli, a vsi vemo za primere, ko so otroški turnirji postali najprej dogodek za starše, za njihovo pretirano 'veseljačenje', pa tudi poligon za izlive frustracij. Naš turnir ni namenjen temu in nikoli ne bo. Če bi se dogodki razvijali v to smer, bi ga bili absolutno pripravljeni zapreti in ga delati samo za otroke, o tem ni debate. Naša zlata pravila so sveta. Ker vemo, da se s tem, ko se dogodki širijo po obsegu, množičnosti, večajo tudi možnosti za negativne stvari. Šport je bistven in vse ostalo se prilagaja temu."
Otroški nasmehi in veselje poplačajo trud
Z ljudmi iz velikih klubov, ki imajo veliko mednarodnih izkušenj s podobnih tekmovanj, so se nemalokrat pogovarjali, kaj še lahko izboljšajo, vprašali so jih tudi, kaj je njihova prednost glede na turnirje v Franciji, Španiji, na Švedskem in tako naprej. "Mnogi so nam povedali, da je velika dodana vrednost otvoritvena slovesnost," pove Krajnc, "to je nek vrhunec za otroke in ostale še pred začetkom turnirja. Veliko energije in finančnih sredstev vložimo, da izgleda, kot mora. In da je res doživetje." Odprtje turnirja Umag Trophy je, to lahko potrdimo sami, res spektakularno, takšno, da ostane v spominu. Vse ekipe se zberejo na teniškem stadionu in turnir se odpre s športno-kulturnim programom na visokem nivoju, vse ekipe se predstavijo ob igri luči, glasbe in drugih posebnih efektov. Na koncu pa sledi še ognjemet.
"Obenem pa mora biti na nivoju vse ostalo. Nobena tekma ne zamuja, natančno so organizirani prevozi, otroci spijo v odličnih hotelih z zelo dobro hrano. Veliko smo vložili tudi v aplikacijo, v digitalizacijo vsega, kar morajo o turnirju vsi vedeti v vsakem trenutku," pove Haskić. Je torej še kje prostor za rast? "Je. Vedno je lahko še boljše. Malenkosti vedno delajo razliko. Smo že eden od bolj množičnih turnirjev, naval je ogromen in težko nam je nekaterim tudi reči ne, da smo torej polni. Z infrastrukturo smo vseeno omejeni. Ta se ves čas izboljšuje, a bo še boljša, imamo načrte, smo pa zasebno podjetje z omejenimi resursi za investicije. A v infrastrukturo bomo še vlagali, kar bodo tako otroci kot starši občutili. In so že. Tisti, ki so z nami več let zapored, to takoj vidijo," razloži Haskić.
Ožja organizacijska ekipa šteje 25 ljudi, k temu je treba dodati še zunanje nadzornike, sodnike, varnostnike, na koncu je številka 50, 60 ljudi. "Ves trud je na koncu poplačan z neštetimi otroškimi nasmehi na in ob igriščih v Umagu," skleneta sogovornika.
