Boris Jaušovec
Če bom sploh kdaj umrl, pa mislim, da ne bom imel te sreče, pustite muziko prižgano in ne prižigajte mi sveče - tako je v mikrofon odra Wagonhalle, rockerskega kluba v pobratimskem mestu Maribora, v nemškem Marburgu an der Lahn, pel frontmen mariborskega neopankovskega benda Nea Bojan Tomažič. Verz je bil sicer v originalu v skladu z najnovejšim poetičnim sodelovanjem Nee, ovekovečenim na cedejki Ovakvi kao mi, s pesniki iz bivšega skupnega prostora v srbohrvaščini. Toda Nemci ko da so ga vzeli za svojega. Ker je pač Tomažiču omenjeni refren pred špilom uspelo dovolj učinkovito prevesti in napovedati v nemščini. Melodični pank iz Maribora je Marburžanom na odprtju glasbenega festivala Mano sicer tako ali tako šel v uho, verz pa je novinarka regionalnega dnevnika Oberhessische Presse Beatrix Achinger celo vkomponirala v naslov svojega članka o prireditvi.
Za kaj je pravzaprav šlo? Marburg an der Lahn, eno najstarejših nemških univerzitetnih mest, ki med 70 tisoč stalnimi prebivalci premore okoli 25 tisoč študentov in ga univerza tako dela za enega najmlajših nemških mest, je konec minulega tedna že 25. zapovrstjo pripravil rockovski glasbeni festival Mano. Nanj prizadevni prostovoljni organizatorji vsako leto povabijo bende iz partnerskih mest Marburga. Ti prvi dan tridnevnega festivala skupaj nastopijo na njegovi otvoritvi, v naslednjih dneh pa jim razporedijo nastope, tokrat v 15 klubih. Tam se raznolikim gostom iz tujine pridružijo še adekvatne domače glasbene skupine pod motom "iz garaže na oder". Letos je na festivalu ob devetih tujih sodelovalo kar 75 domačih bendov, vsi pa so ustvarili pester in pisan mozaik iz različnih žanrov: od panka in psihadeličnega rocka do a capella skupin in kantavtorjev, iz Maribora je bila med njimi še Ela Adamek. Obiskovalcev je bilo prek tri tisoč.
Pustite muziko prižgano
