Božič 2020. Bilo je prvo leto, ko bi se lahko v središču mesta res imeli lepo, a tam nismo imeli kaj početi.
Ne glede na to, za kako ljubko mesto gre, adventna prestolnica Maribor najbrž ne bo nikoli. Komaj nam je skozi leta uspelo mesto decembra okrasiti vsaj toliko, da zdaj vemo, da ne gre za prvi maj, dan reformacije ali Marijino vnebovzetje, že bomo začeli ugašati tistih pet luči, ki smo jih namontirali.
Jasno, razum mi je začel pojasnjevati, da je tak ukrep v duhu energetske krize in vsesplošne draginje najbrž do neke mere smiseln, čeprav so v nekaterih mestih številke pokazale, da bi bil tak prihranek omembe komaj vreden, a otrok v meni je začel histerično kričati. Toliko zafuranih adventov je že za nami. In v Mariboru smo še posebej veliki specialisti za to.
Nepozabni ostajajo spomini na leto, ko je pričakovanje Jezuščkovega rojstva sovpadlo z mestnimi vstajami. Ker h kuhanemu vinu nič ne paše bolj kot solzivec v oči in granitna kocka v glavo.
Jasno, razum mi je začel pojasnjevati, da je tak ukrep v duhu energetske krize in vsesplošne draginje najbrž do neke mere smiseln, čeprav so v nekaterih mestih številke pokazale, da bi bil tak prihranek omembe komaj vreden, a otrok v meni je začel histerično kričati. Toliko zafuranih adventov je že za nami. In v Mariboru smo še posebej veliki specialisti za to.
Nepozabni ostajajo spomini na leto, ko je pričakovanje Jezuščkovega rojstva sovpadlo z mestnimi vstajami. Ker h kuhanemu vinu nič ne paše bolj kot solzivec v oči in granitna kocka v glavo.