Franja Žišt
No, slovenski učenci, ki so se pred dobrim mesecem razveselili šolskega procesa iz domačega naslanjača, mnogi tudi zato, ker so pričakovali neke vrste počitnice, so nad poukom od doma vse manj navdušeni. Koncentracija in motivacija popuščata, manjkajo socialni stiki, ki so pomemben del socializacije otrok v šolah, starši so razpeti med vlogo starša, učitelja in zaposlenega. Mnoge družine so tako že na robu živčnega zloma. Morda tudi zato, ker se je preveč časa posvetilo idilični sliki domačega dela, tehničnim vidikom, temu, da se odkljukajo posamezne vsebine učnih načrtov, pozabilo pa na vse razpoke, ki jih je tako učenje odprlo. Pouk doma, ne glede na angažiranost in požrtvovalnost mnogih učiteljev in tudi staršev, ne more nadomestiti dela v razredu. Otroci in družine so v zelo neenakovrednem položaju, saj imata pri tovrstnem poučevanju preveliko vlogo socialni status družine in izobrazba staršev. Kot je znano, pri nas niti šola ne zmore omiliti razlik med otroki iz različnih družin, zdaj so se te še povečale. Zgolj za ilustracijo, mnogi učenci brez računalnikov so te dobili šele v četrtem tednu izobraževanja.
Mnoge družine so že na robu živčnega zloma
Obiščite spletno stran brez oglasov.
