Sir Stanley Matthews, eden najboljših nogometašev v zgodovini, je takole promoviral športno življenje.
Kolektivni nogometni trans in vsi običaji, povezani z njim, me ne potegnejo, nanje gledam kot na nekakšno nadomestno vedenje. Da ne bo pomote, odlično je, da Slovenci najdemo svoj košček priznanja v velikem svetu z izjemnimi športniki, in če je to fuzbal, toliko bolje, ampak nekako se težko strinjam s tem, da je to največ(je), kar znamo in zmoremo. Spet, da ne bo pomote, tudi jaz sem uspešno prešla serijo mini srčnih zastojev v zadnjih minutah tekme z Anglijo, in ko je mala prišla iz Kölna in evforično še dolgo v noč klepetala o tekmi, mestu (ajd, še o Sephori - trgovini s kozmetiko, ki je pri nas noče biti), največ pa o tem, kako fajn so bili vsi navijači, celo Angleži, se mi je zdelo totalno kul. Tudi nogomet je lahko okno v svet.