Najprej je bilo prehladno, zdaj pa je presuho. Za sprejem hranil v rastlino so potrebni ustrezna temperatura zemlje (vsaj 15 stopinj Celzija, kar je bilo preseženo šele pred dobrima dve tednoma), ustrezna vlaga in zrak. Preveč dežja lahko izpere večino hranil v globino. Zbita zemlja pomeni manj zraka, to pa ponovno nedostopnost hranil za rastline. Letošnje razmere so res težavne in predvsem zahtevajo res dobro strukturno in živo zemljo. Te pa nima več vsak, žal.
A danes bomo govorili predvsem o dohranjevanju rastlin. V običajnih vremenskih razmerah je to nepotrebno, zaradi zgoraj opisanega pa je letos nekoliko drugače. Tudi doma si lahko pripravimo mnogo organskih gnojil. V tem članku bom naštela samo nekaj najbolj pogostih možnosti.
Koprive
Dognojevanje s koprivami pravzaprav poznate skoraj vsi, a mislim, da mnogi tega ne počnejo pravilno, obenem od kopriv pričakujejo čudeže. Kopriva je najbolj učinkovita, če jo porežemo tik pred prvim cvetenjem. Lahko jo namakamo le 24 ur, lahko pa pustimo, da rastlinska masa popolnoma razpade - naredimo prevrelko. Koprivo lahko sušimo in uporabljamo suho maso, razmerje je nekje 1:5. En kilogram sveže mase nadomestimo s približno 200 grami suhe mase. Prelijemo z desetimi litri vode, po 24 urah lahko precedimo in uporabimo, lahko pa še zavremo in ohladimo. Zavreto tekočino uporabimo razredčeno 1:5, hladen izvleček pa lahko uporabljamo tudi nerazredčen. Prevrelko pustimo na toplem tako dolgo, da se preneha peniti. Vsak dan pomešamo, da ne prične gniti. Po 10 do 14 dneh je proces fermentacije končan. Maso precedimo, tekočino pa uporabljamo razredčeno v razmerju 1:10. Edino tak pripravek lahko (nerazredčen) za mesec ali dva tudi shranimo. Hranimo v temnih posodah, na hladnem in povsem temnem.
Veliko kalcija, kalija in fosforja je v bananinih olupkih
Kopriva je odlično dušično gnojilo, vsebuje še železo, kalcij, nekaj kalija in fosforja, tudi silicij. Če s tem pripravkom zalivamo, z njim gnojimo, predvsem pospešujemo rast rastlin in krepimo odpornost koreninskega sistema. Zato v mrzlem vremenu, kakor je bilo letos, tega ne počnemo. S pospeševanjem rasti rastlin, ki jih je pošteno zeblo in so imele slabe, nerazvite koreninske sisteme, povzročamo dodaten stres. Zdaj ko se je otoplilo, predvsem v drugi polovici poletja, pa je tako dognojevanje primerno. Če želimo ojačati rastline v njihovem boju s škodljivci, predvsem ušmi, s pripravkom škropimo, dajemo ga na liste. Kopriva ni čisto pravi insekticid, ni ravno tista, ki res uniči škodljivce. Naredi pa površino listov grobo, hrapavo in čvrsto, zato se mlade uši poškodujejo, odrasle težje pridejo do hrane in tudi glive težje prodrejo v list in se ne razmnožijo. Še bolj učinkovita je kopriva v boju proti nežnim pršicam in mladim resarjem.
Torej so koprive učinkovite preventivno, v začetku napada, nikakor pa ne, ko je uši že veliko. So pa odlične za dognojevanje prav v razmerah, kakršne so zdaj.
Gabez
Pripravek iz gabeza, ki je po večini prosto rastoč v naravi, je odlično dopolnilo pripravku iz koprive. Kopriva vsebuje veliko dušika, gabez pa veliko kalija. Uporabljamo samo nadzemne dele, zato rastlin ne uničimo. Korenine so uporabne v človeškem zdravilstvu.
Recept za pripravek je povsem enak tistemu iz kopriv. Najbolj smiselno je narediti prevrelko, jo shraniti in uporabljati v kombinaciji s koprivno. To pomeni, da namakamo koprive in gabez ločeno, ju shranimo ločeno, potem pa združimo in razredčimo skupaj.
Kalij je hranilo, ki odloča o odpornosti in kakovosti rastlin. Rastlinam močno pomaga tudi pri razporejanju in varčevanju z vodo, kar je v takih časih, kot so zdaj, dobrodošlo. Rastline zdaj kalij nujno potrebujejo, pogosto pa je na vrtovih blokiran, saj je v tleh preveč fosforja. Seveda pa ne bo dostopen, če zemlja ne bo mokra.
Kavna usedlina
Kavna usedlina vsebuje vse potrebne minerale za rast in razvoj rastlin, zato je ne mečite stran. Zbirajte jo in uporabljajte za poletno dognojevanje.
Sama jo kar potresem okoli rastlin, še bolje pa jo je zadelati v zgornjo, deset centimetrov debelo plast zemlje. Kava vsebuje veliko dušika in kalija, hranili, ki sta zdaj nujno potrebni rastlinam. Rahlo zakisa zemljo, kar je na večini vrtov dobrodošlo, saj je pH tal povečini previsok. Če pa ste prepričani, da je pri vas težava s kislostjo tal, potem kavo pomešajte s slamo ali senom in uporabite tako.
Kavo dodajamo vsem vrtninam, zagotovo pa najbolj koristi plodovkam in tudi jagodičju. Dodamo je do pet žlic na rastlino vsakih 15 dni. Poleg vseh drugih dobrih lastnosti vpliva tudi na strukturo zemlje, rahlja tla.
Luščine čebule
Čebulo vsi poznamo, saj je nepogrešljiva v kuhinji. Prepričana sem, da je luščin v vsakem gospodinjstvu veliko. Čebulo z listi vred uporabljamo tudi kot odličen fungicid v borbi proti plesnim, kot je paradižnikova, solatna, krompirjeva plesen. Manj znano pa je, da so luščine tudi dokaj hranljive. Pripravek naredimo tako, da namočimo pest luščin na liter vode, posodo zapremo in pustimo na toplem 24 ur. Tak pripravek vsebuje veliko kalcija, kalija, magnezija, železo, baker in še kaj. Ta hranila potrebujejo vse plodovke in tudi kapusnice. Prav tako je to odlično gnojilo za cvetoče balkonske rastline. Uporabljamo ga enkrat tedensko.
Jajčne lupine
Jajčne lupine mnogi že uporabljate, predvsem jih radi dajete v jamice ob sajenju paradižnika. Nič ni narobe, a tega, kar želite doseči, to je dovolj kalcija za rastline, s tem ne dosežete. Rahljate pa zemljo in nahranite mikroorganizme. A bodite zelo pozorni, saj jajčne lupine lahko vsebujejo tudi neprijetno bakterijo, salmonelo, ki zagotovo ne sme priti do listnate zelenjave, kot je solata.
Jajčne lupine najprej operemo z mlačno vodo, nato jih sušimo dve minuti pri 200 °C za dezinfekcijo. Šele nato jih zmeljemo, to lahko naredimo v mlinčku za kavo, tudi v multipraktiku, in prah damo v posodo ter zmešamo z malo kisa, tako da je masa enakomerna, čvrsta. Kis je lahko alkoholni, lahko je jabolčni, lahko se uporabi tudi sok limone. Tako dobimo kalcijev citrat, ta pa je veliko lažje dostopen koreninam rastlin. Rastline ga tudi lažje sprejmejo preko listov, ko je poleti edino uporaben. Tako maso lahko potresemo okoli korenin rastlin, jo zamešamo v zgornji centimeter zemlje, lahko pa eno žlico raztopimo v litru vode in s tem pripravkom škropimo po listih.
Če je možno, ne uporabimo vode iz pipe
Predstavili smo samo nekaj možnosti priprave domačih naravnih gnojil. Nisem izpostavila pepela, namakamo lahko tudi kompost in dobimo koristno tekoče gnojilo. Prav tako lahko med gnojenje štejemo, če tla okoli rastlin prekrijemo s sveže pokošenimi rastlinami. V tako stresnih razmerah je rastlinam treba pomagati. Namakanje rastlin naj poteka v plastičnih posodah, nikakor ne smejo biti kovinske. Če je možno, ne uporabimo vode iz pipe, raje naj bo voda iz potokov, studencev ali deževnica. Vodovodna voda vsebuje preveč kemičnih dodatkov, ki lahko reagirajo z učinkovinami v rastlinah, zato je pripravek manj kvaliteten.
Bananini olupki
Tudi bananini olupki so koristnejši kot hranilo kakor na kompostu. Mnogi napačno menijo, da jih tja sploh ne dajemo. Vsebujejo veliko kalcija, kalija in fosforja, zato je dobro gnojilo iz bananinih olupkov kombinirati z gnojilom iz kopriv.
Potrebujemo olupke štirih banan, najprej jih razrežemo na manjše kose, prelijemo z litrom vode in posodo pokrijemo. Damo na toplo, a senčno mesto. Po treh dneh s pripravkom zalijemo rastline. Tak pripravek je odličen za vse zelenjadnice, najbolj pa za plodovke in balkonsko cvetje. Zalivamo enkrat tedensko.
