Kot kaže, je nekdo pozabil odtrgati list v koledarju in nas april še vedno ni zapustil. Tako vlažno majsko vreme bo kmalu vzrok številnim težavam, no, polži pa so najbolj zoprni prav takrat, ko je vlažno. Čeprav sem o njih že velikokrat pisala, bom kaj spet ponovila in dodala nekaj novosti. V prejšnjih letih so težave povzročali veliki, rdeči polži, v zadnjih dveh letih in tudi že v začetku letošnjega pa so, kot vse kaže, na prvem mestu majhni, črni slinavci, tudi brez lupine. Najbolj pomembno se je zavedati, da se je s polži treba boriti ves čas, saj ne obstaja enkratna rešitev. Načinov borbe pa je več.
Bolje preprečevati kot zdraviti
Polžem najprej poskušamo preprečiti dostop do njihove najljubše hrane - naših vrtnin in cvetlic. Težko se bodo prebili čez žagovino, kremenčev pesek, kameno ali apneno moko. S temi materiali obkrožimo gredice kakor obrambni zid. Trak okoli gredic naj bo širok vsaj za debelino dlani, najboljše pa je, da imamo s temi materiali nasute kar vse poti in seveda tudi pot okoli vrta. Polži se ne bodo mogli prebiti čezenj, saj jih bo material dražil, zasluzili se bodo in izločali veliko sline.
Od doma dostopnih sestavin pa je zanje velika prepreka kavna usedlina. Sama jo redno zbiram in uporabljam, in zdaj, po dveh letih, je razlika očitna. Kave nikoli ne nasujte predebelo, samo toliko, da prekriva zemljo. Ne sme se namreč zbiti v debelo, neprebojno lupino. Sama imam srečo, da najraje pijem filtrirano kavo, tako da je usedline doma res veliko. Lahko pa zaprosite za kavno usedlino najbližjega gostinca.
Drugi domači pripravek so zdrobljene jajčne lupine. Ne drobite jih na drobno, saj potem ne bodo delovale.
Tudi lesni pepel je ovira, čez katero polži ne gredo radi. Na Biotehniški fakulteti Ljubljana so pred leti naredili nekaj poskusov o tem in ugotovili, da je največja, praktično neprehodna ovira pepel bukve in hrasta, pa tudi gabrov je učinkoval.
A na gredice, kjer rastejo vrtnine, ne smemo potresti preveč pepela. Največ kilogram pepela na deset kvadratnih metrov na leto je še v redu, vse drugo bo zaviralo rast in kvarilo kakovost rastnega okolja.
Zastirke kot neželena ovira
Tudi nekatere rastline imajo dovolj močan vonj, da odvračajo te male požrešneže oziroma jim preprečujejo dostop do naših rastlin. Tako tla okoli ogroženih vrtnin zastiramo z nekaterimi rastlinami, ki jim smrdijo. Uporabimo lahko bezgovo listje in poganjke, liste gozdne praproti, ki so zelo učinkoviti, zelene dele bele gorjušice (Sinapis alba), listje česna in čebule, pa tudi cele dele plevelne rastline, ki ji rečemo vratič. Kapucinčki jim prav tako zelo smrdijo, posejane imamo lahko na kompostu in polagamo njihove dele okoli naših vrtnin.
Pri tem moramo zastirke dokaj redno obnavljati, da je za polže neprijeten vonj vedno prisoten. Bezgove liste ter liste česna in čebule (zdaj že jemo mlado čebulo in česen, liste lahko uporabimo koristno) lahko tudi namakamo v vodi, po 24 urah pa odcedimo in s to vodo zalijemo ogrožene rastline.
V enakem sklopu poskusov na ljubljanski fakulteti so ugotovili, da je izredno odvračalno delovala tudi zastirka iz posušenih delov orjaške zlate rozge. Skoraj stoodstoten pa je bil učinek, če so zastirki dodali še macerat, izvleček iz teh rastlin. Zmešali so 10-odstotni izvleček in kilogram rastlin na deset litrov vode, namakali so 24 ur. Ogrožene rastline so zalivali tedensko, zastirko pa uporabljali po potrebi.
V sušnem in hladnem vremenu je zelo dobro, da gredice zastremo s slamo, senom ali pokošeno travo. Res pa je, da se polži v to zastirko pa tudi pod folijo zelo radi skrijejo. Tudi v tem primeru med zastirko ali pod folijo nasujemo omenjene rastline, da bo polže smrad odvračal od teh priročnih skrivališč.
Pobiranje polžev
Mnogi bodo zdaj zavihali nos, a pobiranje polžev je med vsemi ukrepi, ki jih lahko izvajamo, najučinkovitejše. Ampak le za obrambo pred rdečimi polži, saj je z malimi večji križ, skrivajo se namreč kar med rastlinami in jih težje najdemo.
Polže pobiramo zelo zgodaj zjutraj, saj jih takrat najlažje in največ najdemo. Lahko pa jim nastavljamo pasti, kjer jih iščemo tudi podnevi. Prav gotovo jih bomo našli pod deskami. Da se bodo še bolj gotovo zadrževali tam, jim lahko nastavimo narezana jabolka ali rezine (olupke) krompirja, ki jih imajo polži zelo radi.
Najdemo jih tudi pod drugimi večjimi predmeti v bližini njim najljubših rastlin. To so hren, hoste in seveda žametnice. Nekateri jih celo sejejo kot rastline za past, polži se lotijo le njih in pustijo druge zelenjadnice na miru. Prav tako nekateri priporočajo v pivo namočene kuhinjske ali druge krpe. Sama sem jim redno nastavljala krožnike s koruznim zdrobom.
Pasti
Polži so zelo sladkosnedne živali in jim zelo diši tudi pivo. Najbolj uporabni so večji kozarci za vlaganje, lahko pa vzamemo tudi skutne lončke, zakopljemo jih v tla tako, da je njihov rob poravnan z robom zemlje. V lončke do polovice nalijemo pivo, zjutraj pa pobiramo utopljene živali. A tudi polži so dokaj izbirčni, ne diši jim razredčena in smrdeča pijača, zato je treba pivo vsak dan naliti sveže. V ZDA so naredili raziskavo in ugotovili, da polžem celo različno teknejo različne znamke piva. Za kaj vse se tam najde denar, pri nas pa ga še za zelo nujne raziskave ni!
Na vrtu sejemo cvetlice, ki polžem smrdijo
Že prej sem omenila, da polže moti vonj nekaterih rastlin. Te sejemo na obronkih vrta, gredic, predvsem pa ob ograjah, ki mejijo na zaraščene parcele ali gozd.
Med nizkimi enoletnicami sta to grobeljnik in grenik, nekoliko višje so kalifornijski mak, statica, kapucinka, črnika in ognjič, med višje pa sodi lepa kozmejka, ki je že nekoč krasila plotove naših babic. Verjetno so to njeno lastnost že takrat poznali. Polžem smrdita tudi česen in čebula, ne marajo pa niti vonja timijana in žajblja.
Gredice obdamo z ograjico
V tujini zelo pogosto okoli gredic postavijo do 30 centimetrov visoke ovire iz pocinkanih ali bakrenih trakov. Videla sem že tudi uporabljene stare žlebove. Ti dve kovini delujeta na polže kot elektrika, čez njiju preprosto ne morejo. Žal pa v teh časih taka ograjica ni poceni in si je marsikdo ne more privoščiti.
Jajčeca malih, črnih polžev so tudi v zemlji na vrtu. V tem primeru bo dobro deloval apneni dušik. Preden gredice obdamo z ograjico, ga je res smiselno uporabiti, pri tem pa ne pozabite, da ste v tem primeru rastline tudi pognojili.
Spretni si lahko naredite električno ograjo okoli ogroženih gredic, gre seveda za zelo nizke napetosti, dve žici morata biti v oddaljenosti deset centimetrov. Na spletu sem že videla, da so se našli ponudniki take pasti.
Pripravki
Tudi doma si lahko naredimo pripravke, s katerimi preganjamo polže. Med njimi je sicer najpogosteje omenjen poparek iz polžev samih. Nabrane živali poparimo z vrelo vodo, z ohlajeno tekočino pa zalivamo ogrožene vrtnine. Moram reči, da sama tega ne zmorem narediti, sem pa se že prepričala o delovanju takega pripravka. Mrtve živali lahko kompostiramo.
Za nekaj dni je učinkovit tudi čaj, ki ga skuhamo iz listov in strokov česna in čebule. Prelijemo jih z vrelo vodo, počakamo, da se ohladi - redčimo 1:10 (na dva litra vode damo dva decilitra pripravka). Zalivamo dokaj redno, težava so le dnevi, ko vsak dan dežuje, a bi bilo potrebno dnevno zalivanje.
Seveda lahko pripravke za uničevanje polžev tudi kupimo v trgovinah. Ni jih treba posipavati po celem vrtu, lahko jih nastavimo v kupčke, saj polžem zelo dišijo, jih bodo že sami našli. Vendar pozor, ti pripravki niso nevarni samo za polže, zelo nevarni so tudi za domače živali, mačke in pse, saj jim prav tako dišijo. Zato o njihovi uporabi vedno najprej pošteno razmislite.
