Skladišče ni bolnišnica: Nekaj osnov o tem, kako skladiščimo vrtnine

Osnovno vodilo pri shranjevanju vrtnih pridelkov za zimo naj bo, da skladišče ni bolnišnica. V osnovi to pomeni, da shranjujemo oziroma skladiščimo samo povsem zdrave vrtnine. Mnogi menijo, da lahko s skladiščenjem popravijo kakšno napako, ki so jo naredili pri pridelavi. Vendar je žal že en poškodovan gomolj ali koren lahko razlog, da jih zgnije mnogo. Gnitje se med plodovi zelo hitro širi. Zato vrtnine, ki jih bomo skladiščili, še posebej previdno tudi izkopavamo, režemo, trgamo.

Nekaj zlatih pravil

Vedno izberemo suh, sončen dan, saj zelenjadnic pred skladiščenjem ne smemo močiti, čistiti z vodo. Lahko samo nežno odstranimo zemljo, kolikor je to mogoče. Gomolje ali korene, pa tudi sadeže moramo pred skladiščenjem še ohladiti. Glede na to, da so dnevi še zelo topli, je to nujno. Korenje, peso, repe, kolerabo in druge korenovke po možnosti izkopljite zjutraj, ko je hladno. Podobno velja tudi za rezanje zelja, če ga boste kisali.

Najprej pridelek zložimo nekam pod streho, da bo varen pred soncem in dežjem. Prostor mora biti zračen, po možnosti celo prepišen. Dobro pa bi bilo, da bi bil čim bolj temen. Včasih je bilo takih nadstreškov na kmetijah veliko, zdaj pa te prostore že kar iščemo. Gomoljev ali korenov ne zlagamo na visok kup, uporabimo samo nizke platoje. V kleti jih nato zložimo šele po nekaj dnevih takega ohlajevanja in seveda sušenja.

Drugo osnovno pravilo pa je, da zamrzujemo, sušimo ali vlagamo samo sveže plodove, korene ali liste. Porežemo, operemo, narežemo ali kako drugače pripravimo in takoj vložimo, posušimo ali zamrznemo. Tako ohranimo največ vitaminov in mineralov.

Zadnje pravilo pa je, da zelenjavo obiramo v času, ko je njihova zrelost na višku. Mnogi v želji po rekordnih pridelkih pustijo korene pese, korenja, peteršilja ... prevelike, trgajo buče prepozno, tudi na spravilo zgodaj sajenega pora čakajo predolgo. Rastline z razvojem sicer pridobivajo koristne snovi, jih skladiščijo v svoje dele zato, da se bodo lahko razmnoževale naprej, bolje prezimile, prehranile kasneje semenico. A sčasoma je teh koristnih snovi manj, saj se pričnejo porabljati za naslednji ciklus - poganjanje stebla. Zato nikoli ne čakajte predolgo. Prav letos opažam, da je ta cikel pri korenju, pa tudi peteršilju in poru v polnem teku. Korenček že poganja nove, mlade korenine. To je prvi znak, da smo prepozni.

Skladiščenje na vrtu

Skladiščimo lahko na številne načine, niso samo kleti (in hladilnice) tiste, kjer hranimo vrtnine. Mnogo vrtnin lahko dolgo časa skladiščimo in hranimo kar na vrtu. Vedno se je treba zavedati, da se vitamini in minerali, ko rastlino odrežemo, hitro pričnejo izgubljati.

Nekatere vrtnine na prostem kar prezimijo, če smo jih seveda pravilno gnojili. Z dušikom (tudi gnojem, kompostom, kupljenimi organskimi gnojili) pregnojene rastline namreč veliko slabše prenašajo mraz. Pri tem pa je treba vedeti, da so organska gnojila lahko tudi ovira za daljše skladiščenje, če jih seveda ne uporabljamo pravilno, če z njimi pretiravamo.

Na prostem lahko čez zimo ostanejo prezimne sorte radiča (verona, tržaški solatnik, castel franco, treviški, magdeburške korenine), prezimne sorte pora (elefant, carentan in nekateri hibridi), brstični in listnati ohrovt, motovilec, zimska solata, špinača, peteršilj, zelena, blitva ali mangold, hren, topinambur, črni koren, pastinak in drobnjak. V zavetnejših krajih, zagotovo pa v rastlinjakih, prezimi tudi divja rukola.

Tudi pri spravilu kapusnic nikoli ne hitimo, saj prenesejo veliko mraza. Zelje, ki ni namenjeno kisanju, ostane na vrtu vse do novega leta, glavnati ohrovt še dlje. Kitajski kapus pospravimo v začetku decembra. Vendar posebej opozarjam tudi na zelje, ki ga namenjate kisanju, enako velja za strniščno repo. Tudi tukaj zaradi specifičnih vremenskih razmer v tem letu ne čakajte predolgo. Sladkorjev je letos bolj malo, saj se tvorijo takrat, ko je mrzlo, zato s spravilom ne čakajte predolgo.

Tudi rdeč glavnati radič le redkokdaj ne vzdrži do sredine ali celo konca decembra. Je pa res, da nekoliko tvegamo. Pravzaprav moramo samo nekoliko bolj slediti vremenski napovedi. Če napovejo, da se bo zelo ohladilo, ga porežemo.

Radič in zelje, pa tudi kitajski kapus lahko, ko bo napoved pokazala res nizke temperature, preprosto prestavite v rastlinjak, če ga imate. Rastline izpulimo na suh dan. Odstranimo vse gnile, mokre in poškodovane liste. Nato jih enostavno posadimo v toplo gredo (ali rastlinjak) dokaj blizu skupaj. Gredo pokrijemo z okni in po potrebi nanjo naložimo slamo ali smrečje. Običajno lahko tako hranimo rastline do mesec dni, v rastlinjakih pa pogosto celo zimo.

Kako prezimimo korenovke

Kot je že omenjeno, peteršilj in pastinak prezimita na prostem. Zato je morda bolje, če ostaneta kar tam. Pred zimo nekoliko očistimo rastline, odstranimo jim posušeno listje, po potrebi nekoliko zagrnemo z zemljo, pa bo šlo. V zadnjih letih pa na vrtu zelo pogosto prezimi tudi korenček. V ta namen se odločite za pozne sorte, kot sta nantes ali flaker (zdaj boste na vrečicah našli originalna imena iz EU-kataloga sort nantaise amelioree 2 in flakkee). A v ta namen korenček sejemo zelo pozno, šele konec avgusta ali v začetku septembra, saj dobro prezimijo samo manjši koreni. Tudi gomoljna zelena prezimi le, če so gomolji manjši, premera do 10 centimetrov. Ko res zahladi, jih prekrijte s suhim listjem ali slamo.

Skladiščenje korenovk

Če imamo dobro skladišče, seveda korenovke hranimo v kleteh. Osnovno pravilo, ki naj nam bo sveto, je, da skladiščimo samo zdrave in povsem nepoškodovane korene oziroma gomolje. Za izkop izberemo suh, hladen dan in jih nikakor ne čistimo z vodo. Najprej naj se posušijo v tanki plasti v suhem in zračnem prostoru. Listja nikoli ne porežemo do korena, vedno pustimo majhen delček pecljev. Nekje do pol centimetra naj bodo dolgi. Tako ne bomo poškodovali korena že pred skladiščenjem. Skozi to rano izhlapevajo tudi koristne snovi. Rdečo peso, na primer, tudi kuhamo s temi peclji in jih odrežemo šele ob lupljenju. Drugače bo veliko tega, kar nam pesa nudi, ostalo v vodi. V skladišču za korenovke mora biti zračna vlaga dovolj visoka (95 %), da korenovke ne izgubijo svoje kvalitete.

Najnaravnejši in tudi najstarejši način skladiščenja korenčnic in gomoljnic je v zasipnicah. Za zasipnico lahko izkoristimo tudi toplo grdo, ki jo obdamo s slamo, koruznico ali smrečjem na dnu in ob robovih. V tako zavarovano gredo nasujemo gomolje ali korene, najdebelejša plast je lahko visoka pol metra. Nasute korene ali gomolje nato pokrijemo še s plastjo koruznice, smrečja. Pokrijemo z okni, nanje pa položimo še zastirko iz smrečja ali koruznice.

Zelo dobro jih ohranimo tudi zakopane v pesek v vlažni in hladni kleti. Namesto peska, ki je težje dosegljiv, lahko uporabimo tudi odpadlo listje, ki pa ne sme biti presuho ali premokro. Zelo dobro je, da tako listje najprej zdrobimo. Sama uporabim v ta namen vrtno kosilnico.

Korene zlagamo tako, da se med seboj ne dotikajo, da je med njimi pesek, žagovina ali listje. Prav tako ne smemo nalagati previsoko, najboljše so nizke posode. Če so kupi previsoki, teža korenov prične mečkati spodnje, ki pričnejo gniti.

Pozimi v kleteh večkrat pregledamo, kaj se z našimi korenčnicami dogaja, saj lahko en nagniti plod uniči tudi več drugih.

Opozorilo

Letos se bodo korenovke dokaj slabo skladiščile. Razmisliti je treba še o drugih načinih shranjevanja, kot so fermentacija, predvsem pa sušenje in zmrzovanje.