S škodljivci se je najtežje boriti, saj veliko naravnih pripravkov zoper njih nimamo. Zato je dobro njihove napade preprečiti, kar lahko naredimo na vsaj tri načine.
Ta čas je največ vprašanj o čebulni muhi. V tem tednu se še ni pojavila, res pa svetujem, da od zdaj naprej redno pregledujete rastline. Zelo rada se pojavlja na drobnjaku, čeprav tam škode ne naredi. Sprva, ko se muha spomladi prebudi, se prehranjuje na listih čebulnic (čebule, drobnjaka …), ki so na vrtu. Posledice tega dopolnilnega prehranjevanja takoj po spomladanskem prebujanju so drobne bele pike na listih, običajno so nanizane v vrsti. Ko jih opazite, morate čebulo prekriti.
Manj ličink bo tudi, če okoli čebule nasujete lesni pepel. Tudi tega je treba redno obnavljati in v tako suhem vremenu, kot ga imamo zadnja leta, še zaliti, da bo smrdel. Šele po tednu dni pa je treba škropiti; od domačih pripravkov je uporaben le čaj iz listov pelina, z njim poškropite trikrat zaporedoma v petdnevnem presledku. Pri tem naj bo curek usmerjen v tla okoli stebla čebule, ne na liste. Dodajte mu izvlečke morskih alg, ki bodo povečali delovanje pelina.
Naredimo okolje za škodljivce neprivlačno
V takem neprivlačnem okolju se ne bodo dobro počutili, zato se tudi ne bodo hitro razmnoževali. Tako okolje dosežemo najprej s tem, da so rastline čvrste, imajo trdno povrhnjico in debelo celično steno. Tako so za škodljivce neokusne. To dosežemo z zmernim gnojenjem, pri čemer predvsem skrbimo za to, da nimajo rastline na razpolago preveč dušika. Tega je veliko tudi v organskih gnojilih, zato je nujno, da tudi s hlevskim gnojem ali kompostom gnojimo po zdravi kmečki pameti.
Prav tako pa je nujno, da imajo rastline dovolj kalija in kalcija. Posebno v poletni vročini je slednji običajno težava. Pomembno je poskrbeti tudi, da je ustrezen pH zemlje. Prenizek ali previsok pH (kisla oziroma bazična tla) pomeni nepravilen odvzem hranil in rastline so tako v težavah.
Neprivlačno okolje za voluharja je stalen hrup, ki ga povzročajo vetrnice ali kovinski zvončki
Za škodljivce neprijazno okolje pa so tudi mešani posevki. Z mnogimi kombinacijami rastlin lahko dosežemo, da se vsiljivci ne bodo dobro počutili na naših rastlinah. Ustreznih kombinacij je veliko.
Neprivlačno okolje za voluharja je stalen hrup, ki ga povzročajo vetrnice ali kovinski zvončki. Vonj bezgovih listov, ribjega olja ali limone voluharja prav tako odvrača in tudi, če mu nenehno povzročamo prepih v rovih; to naredimo s steklenicami, ki jim odstranimo dno in zamašek, nato jih zakopljemo v aktivne rove. Vendar so vse to samo strašila ali odvračala, ki jih moramo nenehno ponavljati, da se prej naveliča voluhar kakor mi.
Naredimo rastline za škodljivce nedostopne
To naredimo tako, da škodljivcem fizično preprečimo dostop do rastlin. Najpogosteje so to različne prekrivke na posevkih. Prekrivke uporabljamo v borbi proti različnim škodljivim muham, najbolj znana je čebulna muha. Uporabljamo različne mreže, v tujini se dobijo že tako lahke, da ne škodijo vrtninam. Samo želimo si lahko, da bi se dale čim prej nabaviti tudi pri nas. Namesto njih lahko uporabljamo zavese, ki pa morajo seveda imeti zelo majhne luknjice, samo okoli dva milimetra so lahko velike.
Zavese so že težje, zato jih je treba napeti čez oporo - različne loke, palice in podobno. Pri nas uporabljamo najpogosteje agrokoprene. Pri teh je treba paziti, da niso raztrgane in da jih tudi v zemljo dobro zadelamo, saj so muhe dokaj potrpežljive in bodo kar nekaj dni iskale dostop do svojih gostiteljskih rastlin.
Obramba pred kapusovo muho so tudi ovratniki, ki jih nataknemo tesno na stebla rastlin. Ti ovratniki se morajo steblu tesno prilegati, saj muhe zalagajo jajčeca točno ob steblo, vendar na zemljo. Mi smo jih naredili iz gradbenega filca. Ovratnike tedensko menjamo, tako odstranimo z njimi vred jajčeca. To delamo tako dolgo, dokler listi kapusnic ne prekrijejo tal.
Pred polži lahko rastline zaščitimo z različnimi ograjicami. Okoli gred lahko damo stisnjen starejši žleb ali naredimo ograjo iz katere druge kovine. Polži ne morejo čez bakrene ali pocinkane plošče, te pa morajo biti vsaj 20 centimetrov široke. Potke okoli gred lahko nasujemo z ostro, debelo mleto žagovino ali ostrim kremenčevim peskom. Danes dobite v trgovinah celo posebno želatinasto maso za preprečevanje dostopa polžem na vrt. Tudi nekatere zastirke, kot so gozdna praprot, bezeg ali bela gorjušica, polžem smrdijo. Seveda morajo biti rastline še zelene, zato je treba tako zastirko redno obnavljati.
Naredimo okolje, v katerem škodljivci ne preživijo
To naredimo tako, da nenehno skrbimo, da je v okolju čim več koristnih organizmov. Pri tem nam pomagajo tako tisti najmanjši v zemlji kakor malo večje žuželke pa vse do velikih ptic, plazilcev, dvoživk, sesalcev.
Za drobne organizme v zemlji skrbimo tako, da vanjo ne dajemo česarkoli, ne uporabljamo umetnih gnojil, kemičnih sredstev za varstvo rastlin, ne hodimo po mokri ali zamrznjeni zemlji in je ne tlačimo, skratka skrbimo za zdravo in živo prst.
Koristne žuželke privabimo na vrt z različnim pisanim cvetjem, z rastlinami, ki imajo veliko cvetnega prahu in medičine. Z njimi se pogosto hranijo odrasle žuželke, njihova mladina pa poskrbi za škodljivce.
Med najbolj koristnimi cvetlicami so rman, ognjič, ajda, timijan in materina dušica, bazilika, koper, koprc, janež in tudi druge kobuljnice, komarček, ožepek, kamilica, seveda pa je primerno vse, kar cveti in predvsem diši.
Nekoliko novejše je postavljanje hišic (ali hotelov) za koristne žuželke, to so z različnimi materiali napolnjena lesena ogrodja, tudi kje v starem lesu, bambusu, opeki, slami … Koristne žuželke najdejo skrivališča pred poletno vročino in nekaterimi pticami ter seveda tudi prezimovališča.
Škodljivce odganjajo
- bazilika (odganja muhe, komarje, listne uši, molje)
- poprova in mačja meta (bolhač, mravlje, uši, kapusova muha in druge škodljive muhe)
- česen (uši, rilčkarji, pršice, tripsi, peronospore, krompirjeva plesen, bakterije, voluhar, pepelasta plesen, polži)
- čebula (peronospore, plesni, uši, pršice, polži)
- hren (koloradski hrošč, monilija, botritis, listne uši)
- žametnica ali tagetes (talni škodljivci in glive, uši; slabi nekatere plevele: slak, pirnica)
- kapucinke (uši, bolhači, talni škodljivci, talne glivice, polži)
- ognjič (uši, talni škodljivci, talne glivice, polži, koloradski hrošč)
- zelena (gosenice metuljev)
- paradižnik (gosenice, bolhači)
- šetraj (uši)
- pelin (rje, polži, uši, pršice, mravlje, gosenice)
- korenček (čebulna muha)
- žajbelj (plesni, škodljivci)
- kamilica (plesni, padavica)
- rabarbara (čebulna, korenjeva in porova muha, gosenice)
Za ptice poskrbimo s krmilnicami pozimi in valilnicami poleti. Zanje posadimo kakšen grm, ki ima tudi pozimi plodove, nasadimo eno ali več dreves. Če je možno, naj bo živa meja iz listavcev, ciprese so strup za koristne živali.
Za ptice roparice poskrbimo s primernimi opazovališči, T-stojali, ki jih postavimo v rastlinjake. Za podlasice, ježe, dihurje napravimo kupe skal, listja in vej, da si bodo tam našli zavetišče, naredili brlog in tudi poskrbeli za naraščaj. Vse te živali potrebujejo tudi vodo, zato so vsaj posebne posode, v katerih je vedno na razpolago voda, nujen sestavni del vsakega vrta.
Koristne žuželke privabimo na vrt z različnim pisanim cvetjem
Danes lahko številne koristne organizme, s katerimi se borimo proti škodljivcem, tudi kupimo. Tako v Sloveniji že dobimo koristne (entomopatogene) ogorčice, s katerimi lahko opravimo s škodljivimi muhami, bramorji, strunami in nekaterimi sadnimi škodljivci. Kupimo lahko bakterije v pripravkih, ki zatrejo strune, požrešne gosenice in še kaj. Lahko se borimo proti škodljivcem, samo da rastline niso oslabljene zaradi našega napačnega ravnanja z njimi.