Glorija Lorenci
Netopirji so stari prebivalci našega planeta - tu so že najmanj 50 milijonov let. Slovenija gosti kar 30 vrst netopirjev, Evropa blizu 40, na svetu pa jih je opisanih več kot 1300. Naš najmanjši je drobni netopir, ki je težek le pet gramov. Povsod po svetu se netopirjem slabo piše, izginjajo njihova zatočišča in kotišča. Nenavadne živali so in prav njihov videz in dejstvo, da so nočni letalci, sta kriva, da jih tepe slab glas, da so žrtve predsodkov in tudi mitov.
Edinim sesalcem, ki letijo, je ob pticah in žuželkah v toku evolucije uspelo obvladati gravitacijo in se dvigniti v zrak z močjo svojih mišic in sprednjih okončin, preobraženih v kožnate prhuti. Marsikdo ne ve, da so netopirji med najbolj ogroženimi skupinami sesalcev v Evropi.
Poginilo je na milijone netopirjev
A že več kot desetletje zaradi masovnih poginov netopirjev bijejo plat zvona v Severni Ameriki in Kanadi in se bojijo, da utegne biti že bližnja prihodnost zanje apokaliptična. Kriva je bela gliva Pseudogymnoascus destructans, ki povzroča pri netopirjih glivično obolenje, imenovano sindrom belega smrčka (white-nose syndrom - WNS).
600 žuželk lahko pospravi v eni noči
So netopirji vampirji?
Eden od mitov, s katerim so nas strašile stare mame, je, da se ti lahko netopir v letu zaplete v lase. V resnici lahko netopir poleti zelo blizu tvoje glave, ko lovi insekte, ali pa se te je preprosto prišel "ogledat", toda njegova sposobnost eholokacije je neverjetno precizna. Netopirji se orientirajo tudi z vidom, predvsem pa tako, da poslušajo odboje lastnih ultrazvočnih klicev od predmetov v okolici - kar imenujemo eholokacija. Nekatere vrste se tako lahko izognejo celo nitkam, tanjšim od desetinke milimetra.
Drugi mit: netopirji so vampirji. Res je, med njimi so tudi vampirji. Evropski netopirji so insektojedi, edino veliki mračnik, največja vrsta netopirjev v Evropi, občasno upleni tudi manjšo ptico. Največji netopirji na svetu, ki jih uvrščamo v rod letečih psov in imajo razpon prhuti do 1,7 metra, se hranijo s sadjem, mnogi pa tudi z nektarjem in semeni.
Živijo pa v Srednji in Južni Ameriki tri vrste, ki se hranijo s krvjo velikih sesalcev in ptičev. Toda krvi ne sesajo, kot pravi mit, ampak z ostrimi zobmi napravijo majhno rano na koži in ližejo kri, ki curlja iz rane. Povprečno potrebujejo dve čajni žlički krvi dnevno, njihova slina pa vsebuje anestetik, zaradi katerega živali ugriza ne zaznajo.
Pomembni in nenadomestljivi
Od 47 vrst netopirjev v Severni Ameriki in Kanadi jih je več kot polovica življenjsko odvisna od hibernacije. Devet od teh vrst že kaže močne znake sindroma belega smrčka. Glivo so izolirali tudi pri šestih drugih vrstah, ki ta čas še ne kažejo simptomov obolenja. Toda Myotis lucifugus, eden najpogostejših netopirjev v Severni Ameriki, je v nekaterih regijah že tik pred izumrtjem.
Netopirji imajo dolgo življenjsko dobo, tudi do 30 let, in vsako leto skotijo samo enega mladiča, zato se strokovnjaki bojijo, da si populacije ne bodo hitro opomogle. Toda vloga netopirjev v naravi je pomembna in nenadomestljiva. Ne le da se zaradi množičnega poginjanja zmanjša biološka pestrost okolja, tudi gospodarska škoda je velika. V optimalnih pogojih lahko netopir pospravi tudi do 600 žuželk v eni noči, kar pomeni, da pomenijo ti mali sesalci pomembno kontrolo škodljivcev v kmetijstvu; Američani, ki znajo vsemu izračunati ceno, so ocenili koristno delo, ki ga opravijo netopirji, na 3,7 milijarde dolarjev na leto. Hkrati vemo, da imajo tako usodne bolezni močan vpliv na občutljivo ravnovesje v naravi, kar se ob izgubah ene posamezne živalske vrste kaže v obliki hudih ekoloških posledic.
Kaj pa naši netopirji?
Zanimiva je znanstvena potrditev, da gliva Pseudogymnoascus destructans že milijone let naseljuje Evropo in Azijo ter sobiva s populacijami evrazijskih vrst netopirjev. Prav zato v tem delu sveta prihaja le do blagih pojavov sindroma belega smrčka, ki vrst ne ogrozi. Toda ko je prišla gliva med netopirje v severnoameriške in kanadske podzemne jame, je bilo njeno učinkovanje katastrofalno.
Špicmiš, pirušlek, mračnik
"Naši predniki so gotovo dobro poznali netopirje, čeprav niso najbolj vedeli, kam bi jih uvrstili: med ptiče ali miši - poltičpolmiš, netičnemiš, t'čm'š," beremo na plakatu Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev. "Vedeli pa so, da letajo v mraku - mračniki (Koroška), se zadržujejo v "špicah" podstreh - špicmiši (Bela krajina, Semič, Trnovec pri Metliki), špicam'š (Goriška brda), špiriči (Istra, Podgrad). Ne ravno posrečeno so jih imenovali tudi slepe miši, čeprav imajo oči. Bolj nenavadni imeni za netopirje pa sta pirhpogačica (Dolenjska, Straža) ali pirušlek (Prekmurje, Prlekija). Izvor imena netopir pa je starodaven in pomeni 'tisti, ki letajo v temi'."
Luč na koncu tunela
Pred nekaj leti so strokovnjaki in naravovarstveniki že predvidevali, da gliva izvira iz Evrope in se je do Amerike prenesla preko človeških migracij in kmetijskih pridelkov. Teza je bila kasneje potrjena z genetsko študijo, ki sta jo izvedla Royal Veterinary College in dublinska univerza. O tem, da gre za antropogeni prenos glive, ni dvoma, saj netopirji ne migrirajo med Evropo in Ameriko, celo razdalje med nekaterimi posameznimi jamami v Ameriki, kjer živijo kolonije netopirjev, so prevelike, da bi se gliva lahko širila na ta način. Najverjetneje je, da se je širila z okuženo obleko, obutvijo in zaščitno opremo za turiste, ki obiskujejo jame. Eden od prvih ukrepov je tako bil, da so jame, v katerih živijo ogroženi netopirji, zaprli za javnost.
Dogajanje minulih dni pa kaže, da se utegne pokazati luč na koncu tunela. Skupina ameriških strokovnjakov je odkrila, da je gliva Pseudogymnoascus destructans zelo občutljiva za UV-svetlobo. Prvi poskusi kažejo, da zmerni odmerki ultravijoličnega valovanja v območju UVC ubijejo 99 odstotkov gliv. Ultravijolična svetloba uniči DNA glive in v nasprotju s podobnimi glivami Pseudogymnoascus destructans ne more popraviti škode. Z nadaljnjimi raziskavami bodo poskušali ugotoviti, ali UV-svetloba škodi morebiti tudi netopirjem. Toda dejstvo, da se UVC-svetloba že na veliko uporablja v zdravljenju glivičnih okužb pri sesalcih, daje upanje, da bo severnoameriške in kanadske netopirje le mogoče rešiti. Primož Presetnik dodaja: "Uf! Toda ali vedo, kaj lahko UV-svetloba povzroči drugim jamskim organizmom?!"
