(TEMNA PLAT) Norveški škandal stoletja: Srhljive podobe zlorabljenih otrok

Nihče ne more vedeti, koliko otrok, večinoma fantkov in mladostnikov, bi še bilo strahovito spolno in fizično zlorabljenih, če leta 2006 takrat 15-letni Martin Krossnes iz mesta Bergen na Norveškem ne bi pravilno reagiral, ko je ugotovil, da se je sestal z nekom drugim in ne z vrstnikom, s katerim sta klepetala po spletu. Njegovo ravnanje je sprožilo več let trajajočo preiskavo, ki je razkrila srhljivo mednarodno mrežo pedofilov, razpredeno od Norveške, Afganistana, Romunije, Velike Britanije do ZDA. In kar zgodbo o tej mreži postavlja v posebno luč, je dejstvo, da je bil pomemben član mreže policist iz Bergna, ki je Martina zvabil na srečanje. A ga zahvaljujoč fantovi previdnosti ni uspel spraviti v hotelsko sobo, ki je že bila rezervirana.

Najstnika nagovarjal policist

Martin Krossnes je, kot veliko njegovih najstniških vrstnikov, veliko klepetal po spletu. Da bi enega teh sogovornikov spoznal, se je z njim dogovoril za srečanje v živo. A ko je Martin prispel na dogovorjeno mesto, je tam naletel na več kot 30 let starega moškega in ne na vrstnika. Moški mu je rekel, da ima v hotelu rezervirano sobo - in Martin sprva ni vedel, kako naj ravna, čeprav je takoj posumil, da je nekaj narobe. Moškemu je zato rekel, da bo šel z njim, mu nekaj časa sledil, kot da res namerava z njim, a mu je potem rekel, da gre samo nekaj kupit - in moški ga je čakal na ulici. Martin je smuknil v manjši nakupovalni center in od tam poklical policijo ter povedal, kaj se mu je zgodilo. Dva policista sta takoj prihitela do njega, sedli so v avto in se vozili po ulicah, kjer bi lahko bil moški, ki ga je zvabil na srečanje. A brez uspeha. Policisti so potem najstnika vprašali, ali ima kakršenkoli stik, ki bi lahko pomagal pri iskanju, in fant je povedal, da ve, v katerem hotelu naj bi moški imel sobo, dal pa jim je tudi njegovo telefonsko številko. In ko so policisti preverili številko, so obstali kot vkopani. Šokirani. Številka je namreč pripadala nekomu s policijske postaje v Bergnu. Da bi ugotovili, kaj se dejansko dogaja, so odšli do hotela, da se soočijo z moškim, ki jim ga je opisal Martin. V sobi so našli svojega kolega, ki je delal v manjšem kraju na območju Bergna. Johan Martin Vie jim je rekel, da gre za manjši nesporazum, saj je bil prepričan, da je Martin veliko starejši, kot je rekel. Med pogovorom se je policistom zazdelo, da moški vendarle nekaj prikriva - in ko so pregledali njegov računalnik, je bilo na njem zaslediti veliko sledi o otroški pornografiji. V tistem času norveška policija ni imela veliko izkušenj s preiskovanjem temnega spleta in ozadja računalniških programov, zato je trajalo skoraj leto dni, preden so se dokopali do skritih vsebin. Razkritje jih je osupnilo, zgrozilo, so kasneje pričali. Jasno je bilo, da je njihov kolega član mednarodne pedofilske mreže, in sprožili so preiskavo, da bi razkrili njene člane in mrežo onemogočili. Vie je molčal, ni želel sodelovati s policijo, kar je bilo nepisano pravilo pripadnikov mreže. Nihče nikogar ne izda.

Od Bergna do Kabula

A Norvežani so vztrajali. Presunjeni nad prizori, ki so jih videli na računalniku kolega, so bili odločni, da tovrstne strahovite zlorabe otrok preprečijo. Ni šlo zlahka, a vztrajnost se jim je poplačala. Uspelo jim je ugotoviti, s kom je Vie občasno komuniciral. "Daleč iz mesta, kjer nihče ne bo slišal jokati dečka," so brali policisti, in potem še "lepo bi bilo mladega fanta pripeljati tja, ga zadrževati nekaj dni in početi z njim vse tisto," je bil odgovor Via nekomu z imenom Pakifriend4you. Prva oprijemljiva sled. Sledilo je razkritje, da gre za pedofilskega sogovornika iz Afganistana, ki je v komunikaciji tudi opisal grozovito spolno zlorabo nekega fantka, potrdil, da je ta jokal, na koncu pa še dodal, da je v Kabulu zlahka najti dečke, ki jih potem zlorabijo. Vsa ta razkritja so norveške policiste še bolj motivirala za nadaljevanje preiskave. Ko so čez nekaj tednov identificirali sogovornika iz Afganistana, se je izkazalo, da je ta, Sahail Ayaz mu je ime, celo sodeloval z ameriško agencijo USAid, ki je delovala v Afganistanu. V preiskavo se je vključil tudi FBI, Norvežani pa so se leta 2008 povezali z Eurojustom, pridružila se je tudi predstavnica ameriških pravosodnih organov, za katero je bilo nesprejemljivo, da ima neka ameriška agencija v svojih vrstah pedofila. In je zahtevala primerne ukrepe.

Izkazalo se je, da Ayaz za Američane ne dela več. Kje torej je? Norvežani so ugotovili, da je Vie preko svoje sestre leta 2008 iskal stanovanje v Londonu. Ko so norveški policisti angleške kolege zaprosili za sodelovanje, so ti to zavrnili, češ da se dejanja, ki mu jih očitajo, niso zgodila na angleških tleh - in da zato s tem nimajo ničesar. Norvežani so bili seveda neprijetno presenečeni nad takšnim odnosov Angležev, a ko so potem sami ugotovili, da Ayaz dela v angleški agenciji Rešimo otroke, so se vendarle zbudili in ukrepali. Ayazu so sodili zaradi spolne zlorabe otrok, Norvežanom so sicer omogočili zaslišanje Ayaza za potrebe njihove preiskave, a ta ni govoril, ves čas zaslišanja je molčal. Angleži so Ayaza obsodili na štiri leta zapora, po prestani kazni pa so ga izgnali v Pakistan, njegovo matično domovino. Tam je bil obsojen na smrt z obešanjem, potem ko je priznal spolno zlorabo vsaj 30 fantkov. Na izvršitev kazni še čaka.

V Milanu do pomembnih dokazov

V začetku preiskave so norveški policisti naleteli na sled, ki je vodila v Milano. Tam se je Vie sestal z drugim pedofilom, Italijanom, s katerim sta si pred tem dopisovala o svojih fantazijah, kaj vse bi počela z dečki. S pomočjo italijanske policije so se lotili preiskave še v tej smeri - tudi zato, da preprečijo uničenje dokazov. V stanovanju Italijana so našli na tisoče posnetkov in fotografij spolnih napadov na otroke. Za povrh se je Italijan, sicer IT-strokovnjak, hitro zlomil, se pokesal in priznal svoje početje. Norvežani so tako dobili pomembne dokaze zoper svojega kolega, poleg tega pa še spoznanje, kako razvejana je ta pedofilska mreža. Segala je tudi v ZDA, v Kalifornijo. Policija je sled za tem krakom mreže našla v zaseženih dokazih v Milanu. Eden od članov mreže je imel kriptiran računalnik, zato so ameriški preiskovalci morali ukrepati v času, ko je bil aktiven na mreži, kar jim je tudi uspelo. Med drugim so prestregli dogovore dveh članov mreže, da bodo šli v Evropo in po revnejših državah iskali fantke, ki bi jih potem posiljevali.

Ena od sledi zoper Norvežana je vodila tudi v Romunijo. Vie je bil nekajkrat tam in iskal revne dečke za svoje nečedne namere. Nekaterim je celo plačal. Romunski policisti so v sodelovanju z norveškimi uspeli identificirati nekaj žrtev, ki so kasneje tudi pričale na sojenju. Zaradi različne zakonodaje je bilo nekaj zapletov na sojenju zaradi upoštevanja dokaznega materiala, a so potem s skupnim sodelovanjem zagotovili, da so bili dokazi, pridobljeni v Romuniji, veljavni tudi na Norveškem.

Policistu zvišali kazen

Johan Martin Vie je bil na Norveškem obsojen zaradi zlorabe 18 fantkov - deset let zapora je znašala kazen. Ves čas prestajanja kazni je moral hoditi na terapijo zaradi svojih nagnjenj. A ta ni bila uspešna, še vedno kaže nedopustna nagnjenja do mladih fantov, in letos januarja so mu kazen zvišali za dodatnih pet let zapora.

O operaciji Izgubljeni deček je bil posnet tudi dokumentarec,v katerem so vpleteni preiskovalci iz več držav pričali o preiskavi in kako so posnetki sprevrženega, nasilnega početja vplivali na njih. Nekateri so po zaključeni preiskavi zapustili policijske vrste, večina pa je potrebovala več let, da so jih prenehale preganjati podobe zlorabljenih otrok.