(TEMNA PLAT) Sinovi El Chapa po krutosti presegli očeta

Štirje bratje, sinovi El Chapa, zloglasnega šefa mehiškega mamilarskega kartela Sinaloa, so po očetovi aretaciji in kasnejši obsodbi na dosmrtni zapor prevzeli njegove posle. A ne le to. Po brutalnosti, obračunih z nasprotniki in proizvodnji narkotikov so ga krepko prekosili. In pri tem tudi prekršili nekaj pravil, ki se jih je njihov oče strogo držal. Eno od njih je bilo, da drogo le izvažajo, v Mehiki pa je ne prodajajo. A sinovi so poskrbeli, da se je droga kartela Sinaloa znašla tudi na mehiških ulicah. Nič nenavadnega torej, če si tako mehiške kot ameriške oblasti prizadevajo za njihovo aretacijo in izročitev. Sploh Američani si jih želijo dobiti v roke, saj jih krivijo za številne smrti zaradi predoziranja z drogo na osnovi fentanila, ki se na ameriškem trgu vse bolj širi, bratje pa temu povpraševanju uspešno sledijo. Kako tudi ne bi, ko pa iz kemikalije za proizvodnjo fentanila v vrednosti 800 dolarjev izdelajo tablete ali prah, za katere iztržijo 640 tisoč dolarjev. Oziroma iz enega kilograma fentanila naredijo milijon tablet, ki jih v ZDA na ulici prodajajo po osem do deset dolarjev za eno. Ker se fentanil izdeluje v laboratoriju, je vložek desetkrat manjši kot za proizvodnjo heroina, za katerega je treba gojiti mak z visoko vsebnostjo opija. Da ne govorimo o skrbi za polja maka, stroških z obiranjem, transportom ...

Ameriško ministrstvo za pravosodje El Chapovim sinovom, znanim pod imenom Los Chapitos, očita trgovanje z drogo, katerega posledica je izjemen porast smrti narkomanov zaradi predoziranja, večinoma s fentanilom. Bratje te očitke zanikajo, trdijo, da fentanil ne prihaja iz njihovih laboratorijev. Američani so za informacije o treh bratih, ki so na begu, razpisali nagrado v višini deset milijonov dolarjev, eden od bratov, ki vodijo kartel, pa je bil letos januarja aretiran v Mehiki.

Neredi ob aretaciji

El Chapovi sinovi, ki vodijo mamilarski posel, so sicer polbratje, stari so od 33 do 40 let. Dva sta iz El Chapovega prvega zakona, dva iz drugega. Nekdanji vodja kartela ima po neuradnih podatkih sicer enajst otrok, a se le štirje ukvarjajo z drogo, pravijo preiskovalci. Najstarejši sin je Ivan, tudi El Chapov ljubljenček. Drugi sin je Jesus Alfredo, znan po tem, da rad nosi bleščeče drage ure in po težnji, da bi bil najvplivnejši med štirimi brati. Joaquin, ki je ime dobil po očetu, je v javnosti najmanj prisoten, najbolj zloglasen pa je najmlajši med četverico, Ovidio, znan pod imenom Miš. On je tisti od četverice bratov, ki je od januarja v rokah organov pregona. Aretiran je bil že drugič, prvič so ga prijeli oktobra 2019. A so takrat v mestu Culiacan izbruhnili takšni nemiri, da je takratni predsednik države Andres Manuel Lopez Obrador ukazal, naj Ovidia izpustijo. Pripadniki kartela so v mestu namreč streljali vse povprek, zažigali avtomobile in uničevali, kar jim je prišlo v roke. Mnogi so ob tej potezi predsednika države nejeverno zmajevali z glavo, češ kako je lahko predsednik popustil pred kriminalci in se jim je z ukazom o izpustitvi enega od vodij kartela tako rekoč priklonil in pokazal, kdo vlada v državi. "Ogenj se ne gasi z ognjem," je takrat izjavil Lopez Obrador. Letošnjo aretacijo je potem sicer odobril s svojim podpisom, ni pa bil obveščen o dnevu in času. Tudi ob letošnji aretaciji so izbruhnili nemiri, eden od nabojev je celo zadel letalo družbe Aeromexico, ki bi moralo poleteti proti Ciudadu de Mexicu, a nobeden od potnikov ni bil poškodovan. Zaradi nemirov ni bilo pouka, samevali so uradi, mesto je bilo povsem blokirano, a oblasti tokrat niso klonile in Ovidio Guzman Lopez je ostal za rešetkami. Je pa bilo na ulicah mrtvih 29 ljudi, a tudi po nemirih in aretaciji Ovidia Guzmana se proizvodnja fentanila na območju Sinaloe ni zmanjšala.

Omejitev delovanja Američanov

Anne Milgram, ravnateljica ameriške agencije za boj proti drogam (DEA), bratom Los Chapitos očita, da so pionirji proizvodnje fentanila, najbolj smrtonosne droge, ki se je kdaj pojavila na naših tleh. V minulih osmih letih je zaradi predoziranja s to drogo umrlo več sto tisoč Američanov, " je dejala ob aretaciji Ovidia Guzmana in razpisu nagrade za informacije o preostalih treh bratih.

Ovidio in Joaquin mlajši sta bila pobudnika proizvodnje fentanila v Mehiki. Surovine zanj poceni uvažajo iz Argentine, po podatkih preiskovalcev naj bi fentanil proizvajali v enajstih laboratorijih. Poznavalci razmer v Mehiki so prepričani, da je k razmahu proizvodnje fentanila s svojim strpnim odnosom do kartela pomembno prispeval tudi predsednik Lopez Obrador. Ne ker bi sam bil vpleten v nečedne posle, pač pa zavoljo prepričanja, da se s silo ne da ničesar doseči, ampak so "pomembni objemi, ne naboji", kot se je bil slikovito izrazil. Ko je leta 2018 prevzel predsedniški položaj, je hitro razpustil ekipe, ki so skušale obračunati s karteli, poleg tega je zelo omejil sodelovanje mehiških organov pregona z ameriškimi. Podpisal je namreč zakon o nacionalni varnosti, ki je izjemno otežil delo ameriških strokovnjakov in zbiranje informacij o narko kartelih v Mehiki. Mehiški predsednik je v prepričanju, da se s silo ne da veliko doseči, dejavnosti usmeril v socialne programe in preventivne dejavnosti, s katerimi naj bi mlade odvračali od kriminala. Posledice teh njegovih ukrepov so dvojne. V Mehiki se je sicer število umorov od leta 2018 stabiliziralo, a sta se bistveno povečali proizvodnja droge in njena distribucija. Iz Mehike zdaj drogo dobavljajo v 40 držav po vsem svetu, ugotavljajo preiskovalci. Eden od izvedencev za varnostna vprašanja v Mehiki, Alejandro Hope, meni, da se predsednik ne zaveda dejanske grožnje, ki jo predstavlja fentanil, in da njegovo zavračanje sodelovanja z ameriškimi preiskovalci nikakor ni v korist boju proti narko kartelu. Ko je namreč ameriška Dea napovedala dejavnosti proti kartelu Sinaloa, je predsednik obtožil ZDA vohunjenja in vmešavanja v notranje zadeve Mehike. Kar je kartelu Sinaloa seveda dalo še dodaten veter v jadra.

Žrtve metali tigrom

Predsednika Mehike nista vrgla iz tira niti sprva ugrabitev, potem pa še umor dveh visokih uslužbencev mehiškega državnega odvetništva. El Chapovi sinovi so ju bili ugrabili v začetku leta 2017 in ju zverinsko mučili.

V mišice so jima zapičili odpirač za steklenice, ga izvlekli, v rane pa jima nasuli pekoče čilije. Po brutalni torturi so ju ustrelili. Bratje so znani tudi po tem, da so nekatere, ki so prišli v navzkriž z njihovim kartelom, žive vrgli tigrom, ki so jih imeli na svojem posestvu.

Bratje Guzman so znani po objestnosti. Poznavalci pravijo, da so taki, ker so se rodili v bogastvu in se jim za nič v življenju ni bilo treba potruditi. Njihov oče je sam oziroma z najožjimi sodelavci postavil na noge kartel, ki je ob Escobarjevem veljal za enega najmočnejših. El Chapo je končal le tri razrede osnovne šole, potem je začel očetu pomagati pri delu na makovih poljih, pridelovali so namreč opij, občasno pa si je kot otrok denar služil tudi s prodajo pomaranč. Njegovi sinovi takšnih izkušenj nimajo, imeli so možnost šolati se na najboljših fakultetah. A vselej so imeli še več, kot so si lahko zaželeli, in so morda tudi zato odraščali brez odgovornosti. Očitno jim je bila očetova kriminalna dejavnost dovolj močan vzor, da so krenili po njegovih poteh. Sodelovati so začeli že, ko je El Chapo bežal iz mehiškega zapora skozi 1,5 km dolg predor. Tega mu je pomagal kopati sin Ovidio. Potem ko je bil oče obsojen na dosmrtni zapor, pa so sinovi nadaljevali proizvodnjo in tihotapljenje droge in ga presegli. Ne le po tem, pač pa predvsem bo brutalnosti do nasprotnikov.