Trg revolucije, republike, revolta (po tem vrstnem redu)

Marko Crnkovič Marko Crnkovič
28.06.2020 06:00

Hommage solati in poslancem.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Tudi meni ni všeč, da je policija prejšnji petek zaprla Trg republike s kovinskimi ograjami in demonstrantom prepovedala dostop. To sicer ni bila ravno totalitarna ali celo fašistična poteza, je pa bila zagotovo janšistična - če se že sprašujemo, kaj ta beseda pomeni.

Pogoji za priklanjanje

Nočem zagovarjati političnega omejevanja svobode gibanja in zbiranja ali celo ekskulpirati notranjega ministrstva za te nedemokratične domislice. Rad bi pa le pripomnil, da je vlada s to nesrečno in neposrečno potezo v bistvu osmislila arhitektonsko in urbanistično nesmiselnost, neuporabnost in zgrešenost Trga republike.
Trg republike je fenomen, ki je po eni strani tako obložen z zgodovinskimi pomeni in simboli, da velja že za sveto, posvečeno, spomeniško, mavzolejno ploščad, po drugi strani pa je v urbanem smislu luknja, kjer človek nima kaj početi - razen da se iz enega ali drugega političnega zornega kota priklanja domovini in demokraciji.
Če torej nova oblast zapira Trg republike, ga zapira zato, ker ne dovoli, da bi se domovini in demokraciji priklanjali tisti, ki "grozijo" in "uničujejo". Ker nezadovoljstvo in kritika po njihovem že sama po sebi nista in ne moreta biti priklanjanje domovini in demokraciji. Zapira ga zato, ker si hoče uzurpirati pravico do priklanjanja domovini in demokraciji zase: "Pridruži se SDS" - ker "mi gradimo" -, pa se boš lahko priklanjal domovini in demokraciji tudi na Trgu republike.

Četvero hramov

Trg republike je še tem bolj simboličen zaradi poslopij, ki ga obdajajo, in namenov, ki mu ta služijo. Na vseh štirih straneh so hrami dejanskega ali navideznega, v vsakem primeru pa nacionalnega, državotvornega, definitoričnega, identitetnega pomena. Na severni strani je tako imenovani hram demokracije, na vzhodni hram potrošništva, na južni dvojni hram denarja in podjetništva, na zahodni strani pa hram komunistične revolucije. Samo v dveh od teh hramov imajo nič hudega sluteči državljani kaj konkretnega početi, dva pa lahko samo občudujejo in se tolažijo z mislijo, da je še dobro, da ju imamo - ali pa ju prezirajo in mislijo, da bi ju bilo treba obmetavati z granitnimi kockami ali celo demolirati.
Ko je bil Trg republike pred tremi leti obnovljen - torej na novo preplasten in zaprt za dotedanji mirujoči promet -, so vrli arhitekti povedali, da je vzorec tlaka in vdelanih lučk na ploščadi hommage solati, ki so jo tam gojile nune, preden jim je nekdanja oblast odvzela parcelo in jo namenila za parkirišče.
Na teh svetih tleh od prenove naprej nimamo več kaj početi. Vsaj ne spontanega. Ta trg kot prazen prostor je tam samo še zato, da daje prominentnost državnemu zboru, Maximarketu, NLB in TR3 in Edvardu Kardelju - v civilnem, urbanističnem smislu pa je popolnoma neuporaben.

Druga revolucija in prvi revolt

Seveda je pa Trg republike zelo uporaben v politične namene. Še vedno. Tudi po prenovi se je tam dogajalo že marsikaj. Tudi desničarji so se že zbirali na njem in optimistično napovedovali svojo vrnitev na oblast. Trg republike se tako rekoč kar sam od sebe ponuja kot prostor revolta in protestov. Politično gledano je Trg republike mešanica kijevskega Majdana, kairskega Tahrirja v carigrajskega Taksima - za nameček pa še malo Speakers' Cornerja v londonskem Hyde Parku.
V bistvu me čudi, da desničarji pred slabimi mesecem niso pomenljivo označili druge obletnice, odkar so prototipični predhodniki današnjih kolesarskih demonstrantov organizirali shod proti eventualni desničarski vladi. Tako se je začelo. Bil je četrtek, 31. maj 2018 - tri dni pred državnozborskimi volitvami -, in na Trgu nebeškega nesrečnega imena je pod geslom "proti politiki sovraštva" potekalo zborovanje. Ne predvolilno, ker ga formalno ni organizirala nobena stranka, pa vendar predvolilno, ker si je levica ob tem zadovoljno mela roke. Bilo je namreč evidentno, da je nova Osvobodilna fronta uperjena proti desnici oziroma proti tako imenovanemu janšizmu.
The rest is history*. Hoteli so lep trg z lepim tlakom in brez avtov - zdaj pa imajo hudiča. Tega si seveda ni izmislil Janez Janša. Je pa seveda edini, ki si upa trg zapreti in v imenu druge revolucije in druge republike na njem prepovedati prvi, prvinski revolt.
*Preostalo je zgodovina.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.