Za mojega očeta je bil tek vedno zapravljanje časa, če ne bi tekel, bi morda postal mizar, pravi 47-letni Haile Gebrselassie, eden najboljših tekačev na dolge proge vseh časov. Prav to, da je petkrat na teden pretekel dvajset kilometrov do šole in domov, ves čas trdo delal in gojil veliko ljubezen do svoje domovine Etiopije, mu je najbolj pomagalo, da je postavil kar 27 svetovnih rekordov v teku na trinajstih različnih razdaljah, osvojil dve zlati olimpijski medalji in štiri naslove svetovnega prvaka.
Gebrselassie je bil gost e-kolidža AIPS (Mednarodnega združenja športnih novinarjev), kjer je s študenti delil podrobnosti o svojem neverjetno uspešnem popotovanju in odločenosti, da premaga izzive z mladimi novinarji.
Boj proti dopingu
Gebrselassie se je pri teku vedno gnal do svojih skrajnih meja in si vedno prizadeval za to, da bi bil šport pošten. Administracija etiopske atletske zveze, ki ji predseduje, je imela vedno ničelno toleranco do dopinga. Leta 2017 so v Etiopiji celo uvedli zaporno kazen za goljufanje z drogami v atletiki.
"Če bi kdo zame dejal, da sem se dopingiral, bi enostavno umrl"
Človeške zmogljivosti proti tehnologiji
Ker je moral do svojega dvanajstega leta teči bos, je Gebrselassie trdno prepričan, da fenomenalni športni copati in tehnologija ne morejo nadomestiti odlične pripravljenosti in talenta. "Pred mnogimi leti so me povprašali po mnenju glede tehnologije in moj odgovor se je glasil, da bo v prihodnosti težko najti atleta, ki se bo lahko dokazal. Na tem področju vlada huda konkurenca. Večina podjetij se trudi zasnovati copate, s katerimi bo tekač tekel še hitreje. Toda tekači se morajo potiti. Človeške zmogljivosti lahko presežejo tehnologijo. Naj se potijo, naj trdo garajo, naj pokažejo svoje zmogljivosti in sposobnosti in ne zmogljivosti tehnologije."
Rivalstvo in prijateljstvo s Tergatom
Največji Gebrselassiejev tekmec je bil Kenijec Paul Tergat. Medtem ko se spominja enega od vrhuncev svoje športne kariere, ko je na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000 osvojil zlato medaljo v teku na deset kilometrov, potem ko je tik pred ciljno črto le za las prehitel Tergata, pravi, da bi morali tedaj podeliti dve zlati medalji. "Tudi Paul je tedaj zmagal. Včasih vohunimo za Kenijci in oni vohunijo za nami, samo da bi spoznali taktike drug drugega. Oni so poznali naše močne in šibke točke, mi pa njihove. Vedno smo zmagali zaradi njihovih šibkih točk. Če nekdo želi zmagati v čem, potem mora odkriti šibke točke svojih nasprotnikov. Vedel sem, da je Paulu na koncu vedno zmanjkalo moči, zato sem zmagal na olimpijskih igrah v Atlanti in Sydneyju."
Telo je kot vojak
O psihološki pripravi pred maratonom: "Vaše telo je odvisno od vaše psihe. Karkoli boste rekli svojemu telesu, vas bo poslušalo. Vaše telo je kot vojak, ki vedno počne tisto, kar naj bi počel. Ko trenirate, si nikar ne govorite, da nečesa ne zmorete. Vedno si recite, le zakaj mi ne bi uspelo. Seveda morate biti pripravljeni. Maratona ni lahko odteči."
Neuspehi
"Preprečite duševne poškodbe. Če boste duševno poškodovani, bo zares bolelo," opozarja Gebrselassie. Toda zanj so bile največji izziv v karieri prav telesne poškodbe. Etiopijec je bil leta 2010 odločen dobiti newyorški maraton, vendar je moral po 16 kilometrih s solzami v očeh odnehati zaradi neznosnih bolečin, ki so bile posledice vnetja v kolenu. Gebrselassie takrat na tiskovni konferenci po dogodku ni bil pri volji, da bi karkoli pojasnjeval, in se je na hitro odločil upokojiti. "Organizatorji maratona so me povabili na tiskovno konferenco, kjer so name čakali mnogi novinarji in me spraševali, zakaj nisem maratona odtekel do konca. Tri dni prej sem jim namreč dejal, da bom zmagal … Lahko si predstavljate moje razočaranje."
Opravi svoje delo!
Bivši tekaški šampion poudarja pomen treningov. "Za atleta je najbolj pomembna stvar, da opravi svoj trening ne glede na vse. Pripravljen moraš biti na vse. Obstaja dober način, na katerega se lahko izogneš frustracijam: preprosto opravi svoje delo. Trdo delaj! Tvoj cilj je postati najboljši, ne glede na to, ali si novinar ali atlet."
V skladu s to miselnostjo deluje tudi po koncu tekaške kariere. Oblečen je v modro obleko, nosi kravato v ujemajoči se barvi. Je uspešen in zaposlen podjetnik, v svojem nepremičninskem podjetju Haile Hotels and Resorts in na plantažah kave zaposluje približno 3000 ljudi. Zase pravi: "Še vedno sem v odlični formi, saj je moje telo še vedno moje najmočnejše orožje."
Kdo pa je bil njegov prvi idol? "Prvi me je navdihnil Miruts Yifter, ki je na olimpijadi v Moskvi leta 1980 zmagal v teku na pet in deset kilometrov."
Normalno, da smo v šolo tekli
Kako človek postane dober tekač na dolge proge? "Vplivajo odnos in poreklo, kako ste odraščali, hrana, ki jo jeste. V Etiopiji in Keniji na primer živimo na nadmorski višini 2000 metrov, zato smo že od malega vajeni pomanjkanja kisika. Poleg tega zaradi naše značilne prehrane nimamo velikih mišic, ampak lepo oblikovana telesa. Za večino med nami je bilo normalno, da smo v šolo tekli. Teči nisem začel zaradi atletike, ampak ker sem tekel v šolo."
