Bojan Tomažič
Ponudil bi bukov ali rmanov liker ali zeliščno ali sadno vino in pivo. In seveda divjo hrano, dren v slanici, lapuhova stebla s poprom, zeliščno maslo z materino dušico, marjetično ali rmanovo juho, krompir s kuhanim čemažem, ocvrte gabezove liste, zelenjavne polpete z metliko, navadno zvezdico z rezinami jabolk, kuhane liste plešca s česnom. Divjo hrano, torej, ki na ljudi učinkuje drugače kot gojena. "Te rastline vsebujejo zelo veliko rudnin, trikrat do štirikrat več kot gojene. Mnoge snovi v njih učinkujejo kot močni antioksidanti. Ne potrebujemo torej nobene superhrane v kapsulah iz trgovin, dokler imamo v naravi mlade poganjke," je pravil Dario Cortese, odličen poznavalec rastlin v naravi, ki jih je mogoče uporabiti v prehrani, nabiralec, pisec, predavatelj, ki se je pred dnevi prerano poslovil od tega sveta.
Bil je skromen, povsem nekompliciran človek z veliko znanja, agronom, ki je ljudi ozaveščal o hranilnih lastnostih samoniklih rastlin. Knjiga Divja hrana, užitne samonikle rastline, nabiranje in priprava je doživela ponatis. Bil je tudi radijski urednik, hardcorovec, glasbenik, obiskovalec koncertov, založnik, pohodnik, povsod, kamor je prišel, je imel prijatelje. Drobna pikica na koži, ki ji ni posvečal pozornosti, mu je na žalost preprečila uživanje v tistem, kar je imel rad.
Regrat, špehec, kopriva, plešec
So ga ljudje takrat, ko je začel nabirati hrano, spraševali, v čem je smisel nabiranja plevela, ko pa je hrano mogoče kupiti v trgovinah. Odgovarjal je, da so te rastline okusen in predvsem zdrav dodatek prehrani, omogočajo pestrost in ustvarjalnost v pripravi hrane. In sploh ni slučajno, da nam regrat spomladi vrača moč po zimi, in poleg njega so še mnoge rastline, ki jih večina ne pozna. Špehec je regratov sorodnik, ki raste čisto pri tleh, sočen. Škrlatno rdeča mrtva kopriva raste na skoraj vseh travnikih in zapuščenih njivah in na domači trati pred hišo je užitna, resda ima okus in vonj po zemlji in kompostu, a jo pač primešamo k drugi zelenjavi.
V samoniklih rastlinah je moč
Plešec, visoka trava z drobnimi belimi cvetovi, je sorodnik redkve, redkvice, hrena, zgodaj spomladi so zelo uporabni mladi listi pri tleh, v kasnejših mesecih pa tudi mladi srčasti plodovi, dokler so še mehki. Spodbuja delovanje sečil in je zaradi diuretičnega učinka priporočljiv kot dodatek pri zelo mastnih jedeh, ker pekoče snovi pomagajo pri presnovi maščobe. Kurja črevca ali navadna zvezdica je drobna zelena rastlinica z belimi cvetovi in z okusom po mladi koruzi, ki je mlada imenitna kot solata. Navadni jetičnik cveti modro je tudi užiten, čeprav precej grenak. Bršljanasta grenkuljica je rahlo aromatična in tudi grenka rastlina s travnikov, blagodejno učinkuje pri težavah z dihali, pripravimo jo kot čaj ali kot zelenjavo v solati, je dober dodatek fižolu, krompirju ali rižu. Je ena redkih grenkih rastlin, ki pri kuhanju izgubijo grenkobo.
Marjetice je treba mleti med zobmi
Marjetice so tudi užitne, čeprav jih je treba dlje časa mleti med zobmi, uporabne so tudi kot čaj. Ivanjščica je odlična zelenjava, uporabni so mladi listi, cvetovi in poganjki s popki vred. Tudi vijolice so užitne, čeprav jih je pri nas vse manj. Odlična zelenjava je navadna kopriva, pomečkano lahko narežemo za solato, zmešamo jih lahko v smuti, posušimo za čaj. Okusne so tudi kuhane, uporabimo jih za zelenjavne zavitke. Da imajo koprive več kalcija kot mleko, je razlagal, vedno rastejo in torej niso sezonska jed. Belo lakoto, vitko rastlino s suličastimi drobnimi listi v šopkih, je treba jesti mlado, ker je potem pregrenka.
Navadna regačica je zelo pogost plevel na vrtovih, raste tudi ob rekah, je močnega, aromatičnega okusa, dobra s sadjem in oreščki v sadni solati. Hmelj tudi raste v naravi, ovija se okoli dreves v debelih šopih ob vodah, rekah in ribnikih. Mladi poganjki so zelo podobni špargljem, surovi so sočni, hrustljavi za solate, večji so odlični v omakah s kislo smetano.
Navadna lopatica, žlezasta nedotika
Navadna lopatica je užitna, vse dokler ne začne cveteti, potem ne več. Žlezasta nedotika je mlada podobna kalčkom, zraste okoli meter in pol visoko, cveti roza in sladko diši, plod je ozek, dolg in se razpoči, če se ga dotaknemo. Malo je trpka, v solati s krompirjem in malo olja je dobra. Japonski dresnik imajo za invazivno rastlino, ker preraste vse drugo, a mladi poganjki imajo prijeten okus po zemlji, dodamo ga omakam in juhi. Sam je malo sluzast, v kombinaciji s čim drugim odličen, nasekljane korenike priporočajo pri boreliozi.
"Dario Cortese je z veliko žlico zajemal iz lonca sveta," je zapisal glasbeni kritik in publicist Igor Bašin. "Vse ga je zanimalo in vedoželjno se je predajal čarom Zemlje. Dario je oboževal divjino, divje rastline, divjo glasbo, divja bitja. Skoraj zmeraj obut v gojzarje, oblečen v pohodniško opravo, pogostokrat s pohodnimi palicami v rokah in oprtan z nahrbtnikom, iz katerega je povlekel fotoaparat, da bi pritisnil sliko kakšne rože ali trave, ali podal kakšen priboljšek za moč (iz) narave, je ves čas opazoval svet okoli sebe. Najraje rastline, natančneje mati naravo. Bil je njen otrok, njen pridigar." In še to ni pozabil omeniti, da ga je zmerom vprašal, ali je odkril kakšen nov, zanimiv bend.
Bil je del glasbenih festivalov v Cerknem in drugod po Sloveniji. Tudi v Sveti Jurij ob Ščavnici je zelo rad prišel. "Dario je bil poseben človek, ko smo se spoznali, mislim, da leta 2008 v Cerknem, smo se naprej srečevali vsaj enkrat letno, v svojo beležko si je označil datum, ko bo festival Jürjovo je, in se je tudi med prvimi pojavil na koncertu," je o Corteseju rekel Igor Ketiš, bobnar skupine Dežurni krivci. "Bil je ljubitelj in poznavalec alternativne glasbe. Znal je dajati, svoje znanje je širil nesebično med ljudi in tega znanja je bilo res ogromno. Po vsakem Jürjovem, po kakšnih dveh urah spanja, je že bil na sprehodu v naravi, med njegovimi divjimi rastlinami. Po navadi je ta čas pripravil tudi kašno delavnico na temo divje hrane. Dario, človek z neskončno pozitivno energijo, pogrešali te bomo!
Česnovka je sorodnica plešca in penuš, cvete belo, ima okus po česnu, mlada je odlična za solate, uporabni so tudi cvetovi.
Čemaž je kuhan sladek, zato ga lahko dodamo k sladkim jedem. Špehek oziroma vodeniko so nekoč nabirali za prašiče in kuhali skupaj z drugo zelenjavo, mlade liste lahko pripravimo v prehrani ljudi, s krompirjem in lešniki, recimo, okus ima podoben kot artičoka. Grenko je dobro za jetra, žolčnik in prebavila, je opominjal Cortese. Barbica je odlična zelenjava za solate, ker je mehka in sočna. Plodovi jerebike dozorijo septembra ali oktobra, so kiselkastega in trpkega okusa, za prehrano pa uporabni šele, ko pomrznejo. Odlična je za vitaminske čaje, kompote, marmelade, želeje.
Spoznavajmo naravo sebi v prid
Dario Cortese je svetoval, da naj ves čas spoznavamo naravo sebi v prid. Nove vrste spoznavamo tako, da jih sezono ali celo dve opazujemo v različnih razvojnih fazah. Tako bo lažje z gotovostjo določiti rastlino v sicer težje razpoznavni začetni fazi rasti. Pri določanju je velikokrat pomemben vonj. List ali drug del rastline zmečkamo med prsti in povohamo. Česar nismo zanesljivo določili, ne nabiramo. Divjo zelenjavo praviloma nabiramo pred cvetenjem, ker je takrat najmehkejša in najbolj okusna. Najbolj primeren čas dneva je dopoldan, ko se je rosa že posušila. Poln nasvetov je bil zaljubljenec v naravo, ki je vztrajal, da z uporabo samoniklih užitnih rastlin postane prehrana bolj uravnotežena, bolj naravna, v njih je za človeka več koristnih snovi kot v gojenih. Seveda je treba nabirati tam, kjer je manj strupenih snovi v zraku in vodah, a na to moramo paziti tudi pri gojenih.
Za samonikle rastline velja izrek, da naj bo hrana zdravilo in zdravilo hrana, je napisal v kultni knjigi Divja hrana. Vabljeni na kosilo s škrati, bi hudomušno zdaj rekel, in na kozarček črnega bezgovega, rdečega glogovega ali belega lesnikovega vina. In Divji bodi! bi napisal posvetilo v knjigo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
