Zora Štok
Sredi novembra lani se je v New Yorku začelo sojenje 61-letnemu Joaquinu Guzmanu, bolj znanemu pod vzdevkom El Chapo. Zloglasni vodja mehiškega mamilarskega kartela Sinaloa se je na sodišču znašel leto dni po tem, ko ga je Mehika, kjer so ga aretirali leta 2016, izročila ZDA. El Chapo je izročitvi vseskozi nasprotoval, a niti njegovi najbolj zagriženi in izjemno dobro plačani odvetniki niso uspeli preprečiti izročitve, čeprav so kot enega glavnih razlogov navajali bojazen, da bi ga v ZDA, če bi mu po izročitvi sodili v Teksasu, lahko izrekli smrtno kazen.
Denar, droge in umori
Veččlanska tožilska ekipa je v prvih tednih sojenja na prostor za priče pripeljala nekaj ljudi, ki so bili včasih tesni sodelavci mamilarskega kralja, zdaj pa zaradi različnih vzgibov pričajo proti njemu. "Vse se vrti okoli denarja, droge in umorov. Široka preprodajalska združba," je bil kratek Adam Fels, član tožilske ekipe. Guzmanu očitajo 17 kaznivih dejanj, grozi mu dosmrtni zapor.
Kako je rasel zaslužek?
Kot je na sodišču opisal Jesus Zambada Garcia, računovodja kartela Sinaloa, so bili zaslužki kartela ogromni. Čisti kokain so kupovali v Kolumbiji. Pošiljka iz Mehike v Los Angeles je bila vredna sedem tisoč dolarjev za kilogram, na ulici so jo prodali za 15 do 20 tisoč dolarjev. Ena pošiljka je običajno tehtala 15 ton, tako da je na koncu kartelu ostalo okoli 200 milijonov dolarjev.
Pri pošiljkah v Chicago je bil zaslužek še večji. Stroški dostave so sicer znašali devet tisoč dolarjev po kilogramu kokaina, a je zaslužek po kilogramu znašal okoli 25 tisočakov. Končni obračun je pokazal okoli 16 milijonov dolarjev zaslužka po toni kokaina.
New York je pa zgodba zase, je povedal računovodja. Stroški dostave so znašali okoli devet tisoč dolarjev, za kilogram pa so iztržili 35 tisoč dolarjev. Torej 26 milijonov dolarjev za tono kokaina, kar je za kartel zneslo 390 milijonov dolarjev za eno pošiljko. Znotraj kartela so si organizatorji posla zaslužek razdelili glede na vložen denar. Kot je povedal Zambada, so del zaslužka vedno investirali v nadaljnje pošiljke, del so ga oprali z vlaganjem v legalne posle, del pa porabili za osebne potrebe oziroma za življenje v razkošju. V enem letu je kartel zaslužil milijarde dolarjev, je še navrgel. Policija ocenjuje, da organi pregona odkrijejo le kakšno desetino pošiljk različnih drog, na leto zasežejo nekaj deset ton kokaina, kaže statistika.
Uničujoče Jesusovo pričanje
Ne glede na materialne dokaze pa zna biti za El Chapa uničujoče prav pričanje Jesusa Vicenta Zambade Niebla. Več kot pet ur je na sodišču namreč podrobno opisoval delovanje kartela, hkrati z El Chapom pa je s pričanjem namočil tudi lastnega očeta in družinski kartel. Nieblo je opisal podrobnosti preprodaje in tihotapljenja drog, tihotapske poti in kanale, pranje denarja, vojne za teritorij, odnose znotraj posameznih ljudi v vodstvu kartela in več milijonov dolarjev težke podkupnine javnim uslužbencem v različnih državah. Pred njim je na sodišču pričalo že sedem nekdanjih sodelavcev El Chapa, med njimi tudi mlajši brat Ismaela Zambade, Jesus Zambada Garcia. Na dan so prišla tudi imena podkupljenih politikov, visokih funkcionarjev, policistov, vojaških častnikov ter drugih. Tako je na primer mehiški general, zaposlen na ministrstvu za obrambo, mesečno prejemal 50 tisoč dolarjev, skupno pa naj bi kartel za podkupnine vsak mesec namenil okoli dva milijona dolarjev. Med podkupljenimi so bili tudi tožilci, ki so skrbeli, da se policija in pravosodje nista vtikala v tihotapljenje mamil iz Kolumbije v Mehiko in potem v nadaljnji transport proti meji z ZDA.
Sef v spalnici je bil obdan z vodo
Tajni sodelavec DEA?
Sodili naj bi mu v Chicagu, a njegovi odvetniki so sodišču sporočili, da je Nieblo delal kot tajni agent DEA (ameriška zvezna agencija za boj proti drogam) in je v zameno za informacije o svojih konkurentih na mamilarskem trgu smel še naprej voditi svoj mamilarski posel. Ameriške oblasti te informacije niso potrdile, sodnik na zdajšnjem sojenju El Chapu pa je Nieblu prepovedal omenjati to dejstvo. Leta 2013 so Nieblu v Chicagu vseeno sodili, priznal je krivdo in se pogodil s tožilstvom, da bo pričal proti El Chapu.
Sedem ton na enem tovornjaku
Kako obsežen in predvsem dobro organiziran posel je vodil El Chapo, kaže tudi eden od načinov, kako so kokain in nekatere druge vrste mamil spravljali v ZDA. Nekaj let so namreč kokain transportirali v konzervah, na katerih so nalepke kazale na to, da je v njih vložena paprika jalapeno. Da cariniki ne bi posumili, so v konzerve dodali pesek, ki je ob tresenju dajal zvok, kot bi ga japaleno paprike. Na tak način so drogo s tovornjaki prevažali do leta 1993, ko so mehiški policisti zaustavili enega od tovornjakov s takšnim tovorom in pri pregledu pločevink ugotovili, da je v njih kokain. Zgolj na tem tovornjaku ga je bilo sedem ton.
Medtem ko transport droge po Mehiki do meje z ZDA v zvezni državi Arizona večinoma ni bil problem, za kar so poskrbeli podkupljeni uslužbenci in policisti, pa se je bilo treba bolj potruditi za transport čez mejo med državama. A El Chapo se je domislil še enega originalnega načina - pod mejno črto so pripadniki kartela izkopali rov. Na mehiški strani je ploščad za spuščanje droge skrivala miza za biljard, na ameriški strani so izhod prav tako uspešno zakrili. In kot posmeh oblastem je bil izhod iz predora le dve ulici od carinskega urada.
Martinez je tudi povedal, kako preprosto so gotovino, zasluženo s prodajo kokaina v ZDA, dostavili Joaquinu Guzmanu. Čez ameriško-mehiško mejo so milijone bankovcev prepeljali s tovornjaki (ameriška carina pri izhodu iz države očitno ni bila tako pozorna kot je bila pri vstopu), potem pa z zasebnimi letali na Guzmanove posesti. Nekaj denarja so v bankah menjali v pezose (s podkupninami bančnih uslužbencev so poskrbeli, da ti niso preveč spraševali, od kod izvira denar), nekaj ga je Guzman vložil v nepremičnine in ga tako opral, večino denarja pa je skrival po svojih hišah. In to ne v sefih, ampak se je domislil pravih skrivališč. Tako je na primer pod posteljo v spalnici ali pod kadjo v kopalnici dal sezidati velik trezor, tega je obdajala voda. Ko je hotel vzeti tako skriti denar, so morali dvigniti tla in izčrpati vodo.
