Vegi si? Kaj pa potem sploh ješ? To vprašanje zelo pogosto slišimo tisti, ki ne jemo mesa. Bog ne daj, da si vegan in ne ješ še izdelkov živalskega izvora, potem so ljudje še posebej zaskrbljeni, ker kaj drugega kot voda in korenček ti pa preostane?!
Pri tem razmišljanju se morda spomnijo travmatičnega petka brez mesa pred veliko nočjo, ki ga je treba načrtovati še bolj kot velikonočne dobrote, ker kaj bomo pa jedli, če ni mesa?! V šoli smo običajno imeli ocvrtega osliča s prilogo. Še sreča, da so ribe na postni dan dovoljene, ker sicer bi pa res stradali. Bolj doslednim morda uspe cel dan brez, nekateri pa se prepričajo, da goveja juha pač nima mesa in jo lahko jedo, ali pa si zvečer narežejo še kakšen košček klobase. Ker kaj pa bomo jedli, če ne smemo mesa?
Edini pravi obrok: priloga in meso
Ljudje, ki prisegajo na tradicionalno (slovensko) kuhinjo, obrok pogosto dojemajo kot skupek ogljikovih hidratov, mesa in solate. Tisti, ki jedo po tem principu, si tako res zelo težko predstavljajo, kaj se zgodi, če obroku s krompirjem, dunajcem in solato odvzameš meso. Ostaneta samo prilogi: krompir in solata. Bistvo (to je meso) pa manjka. Če gledamo po tem principu, lahko meso torej nadomestimo:
a) z ocvrtim sirom,
b) s sirom za na žar,
c) s tisto čudno stvarjo brez okusa, ki se ji reče tofu,
č) s sojinimi polpeti.
Čeprav nimam nič proti občasnemu uživanju katere izmed zgoraj naštetih možnosti (ob predpostavki, da tisto čudno stvar brez okusa, ki se ji reče tofu, pred peko dobro mariniraš v sojini omaki in začimbah), naj povem nekaj udarnega: obstaja nešteto jedi, ki ne potrebujejo nikakršnega nadomestka šnicla in pri katerih ne boste niti razmišljali, da kaj manjka. Ker ne manjka, ker je jed sama po sebi brez mesa, stoji sama zase in je takšna celo v originalu.
Kaj se zgodi, če obroku s krompirjem, dunajcem in solato odvzamemo meso? Ostaneta prilogi
Italijanska hrana je recimo pretežno vegetarijanska, ogromno vegi jedi ima tudi grška kulinarika. Pa indijska in arabska. Te kuhinje uporabljajo veliko zelenjave.
Brezmesni jedilnik
Kaj jemo, če z jedilnika odstranimo meso?
Pašto z različnimi omakami (obstaja namreč več vrst omak, ne samo bolonjska!), pico (originalna je itak margerita, ki nima mesa), falafel (arabski ocvrti polpet iz namočene čičerike), humus (arabski namaz iz čičerike), dal (indijska jed iz leče), vegetarijanski kari (čičerikin, z mariniranim tofujem, z bučo in drugo zelenjavo), spanakopito (grško pito s špinačo in feto), vegi verzijo angleškega zajtrka (britanski pečen fižol, toast, polpeti iz naribanega krompirja, pečeni šampinjoni in pečen paradižnik), njoke z različnimi omakami, burger z domačo vegi pleskavico, japonske gjoza cmočke s tofujem, suši z zelenjavo in tofujem, arancine (italijanske riževe kroglice), špargljevo, gobovo, bučkino, bučno rižoto, torteline, polnjene s skuto, bučno lazanjo, vietnamske poletne zavitke, ratatouille, sataraš, bruskete ...
Nekaj torej le jem, čeprav sem vegi, mar ne?
Kaj pa vegani? Oni pa res nič ne jedo! Niti peciva! To seveda ni res, rastlinski napitki odlično nadomeščajo mleko, na tržišču je mogoče dobiti tudi veganske jogurte, smetano, čokolado (temne in jedilne čokolade so običajno tako ali tako veganske). Za vegane, če iščemo tradicionalno hrano, pridejo v poštev svetovne kuhinje, ki ne uporabljajo veliko mlečnih izdelkov: recimo azijska, vietnamska pa tudi arabska. Če se vir zelenjave ne ustavi pri zamrznjenem miksu, bučkah na žaru in solati, se kulinarični spekter pomembno razširi.
Onkraj sojinih polpetov
V študentskih letih sem pogosto organizirala zabave, na katerih sem vedno nekaj skuhala. Na začetku sem pripravljala dva menija, mesnega in vegi. A čeprav je bila mesna jed dobra, so vsi želeli pokusiti še vegi verzijo, kar je na koncu privedlo do tega, da je vegi opcije zmanjkalo prej kot mesne. Tako sem se na neki točki odločila, da mesnega menija več ne bo, ker pač ni potrebe. Lahko zagotovim, da nobeden od prijateljev v moji hrani ni pogrešal mesa. Ravno nasprotno, veliko jih je brezmesne jedi dodalo v svoje jedilnike in danes jedo precej manj mesa. In pravijo, da jim nič ne manjka.
Če se torej sprašujete, kaj vegetarijanci in vegani sploh jemo, bi morda morali premisliti o obogatitvi svojega jedilnika. Na spletu in v knjigarnah lahko najdemo ogromno uporabnih receptov in idej, kako dodajati več okusne brezmesne hrane v vsakdan. Če že ne zaradi drugih razlogov bomo vsaj zaradi okolja kot družba morali premisliti o posledicah, ki jih živinoreja prinaša našemu planetu. Je ob tako pestri izbiri dostopnih brezmesnih jedi res nujno, da jemo meso vsak dan?