Matic Sever
Kaj so veliki listi, je relativno. Ob navadnem zimzelenu Vinca minor bo velik izgledal že list, dolg deset centimetrov, taisti pa bo izpadel prav majhen ob večji hosti. Bolj je torej pomembna razlika v velikosti listov sosednjih rastlin - želimo si namreč, da bi bila čim večja oz. dovolj konkretna, da jo opazimo že na daleč.
Veliki listi imajo posebno vlogo v zasaditvah. Ti namreč poskrbijo za zelo razgibano teksturno noto, hkrati pa pomembno odigrajo tudi svojo barvno vlogo. Že večje zelene površine so učinkovite, če pa uporabljamo rdeče, rumene ali celo pisane liste, pa je učinek še toliko udarnejši. Sama velikost listov je le eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na estetiko zasaditve, nikar ne pozabimo tudi na obliko. Celorobi, široki listi hoste so nekaj povsem drugega kot filigransko deljeni listi praproti. Če kombiniramo dovolj različnih obliki, sta lista sosednjih rastlin lahko enake oz. podobne velikosti. Največ velikolistnih trajnic bomo našli za senčna in polsenčna rastišča: hoste, rodgerzije, majska jabolka, kavkaške potočnice, nekatere praproti, repuhe, ligularije. Za sončne lege pa lahko uporabimo akante, bergenije, flomise, večje vrste lučnikov, rožline, volnati čišljak sorte Big Ears.
Harmonija
Harmonijo najlažje dosežemo s ponovitvijo barve ali oblike, če pa z obema, pa še toliko bolje. V našem primeru smo pokončno obliko in limonasto rumeno ponovili z lučnikom; Verbascum chaixii Album.
Rumenocvetoči rožlin; Alcea rosea v ozadju kar tekmuje za pozornost z velikolistno hosto; Hosta 'Sum and Substance'. Vsak zmaga v svoji velikostni podkategoriji. Rožlin v višino, hosta z velikostjo listov in širino.
Vse te velikanke potrebujejo tudi dovolj velike drobnolistne sogovornike. V ospredju nežni vijolični odtenki mačje mete; Nepeta x faassenii lepo dopolnijo nežne rumene, atlaška bilnica; Festuca mairei pa s svojo nežnostjo kar preseka velike listne ploskve sosed.
Sencoljubne in sonceljubne
Kako z rastlinami z lepimi listi rešiti prehod izpod smreke na sonce? Tako, da previdno izberemo sencoljubne in sonceljubne rastline ter jih glede na obliko in velikost listov nizamo npr. iz smeri sence proti bolj sončni legi.
K lepemu izgledu zasaditve močno pripomore pisanolistna sorta pušpana. Na njegovem mestu lahko uporabimo tudi belopisano trdolesko, ki jo pridno strižemo in oblikujemo v kroglo.
Trdoživa mačja, Neptea x faassenii meta v sivozelenem odevalu precej izstopa iz okolice in se lepo navezuje na počasi se razpirajoče sivkino vijolične cvetove ter temnejšo orlico; Aquilegiy hy. v ospredju.
Od velikolistnih trajnic sta tu v ospredju predvsem beloroba hosta in za njo praprot navadna peruša; Matteuccia struthiopteris, ki barvno in teksturno že sami po sebi tvorita nekakšen kontrast.
Lepo je, če se določen barvni odtenek v tej pestrosti zelenja tudi ponovi. Zelo podobnega najdemo tako v praproti zadaj kot v palmastem šašu; Carex muskingumensis v ospredju za orlico.
Barvna usklajenost
Kombinacija za sončno lego z odcednimi tlemi združuje trajnice z različno velikimi in različno oblikovanimi listi. Celotna slika je tudi barvno usklajena, saj je omejena na zeleno, sivo in rumeno barvo.
Kitajski trstikovci, v tem primeru sorta 'Morninglight', so zelo dobrodošla popestritev družbe večjih širokih listov. Ozki trakasti listi imajo še bele proge, ki jim dajejo sivkast videz in se tako lepo ujamejo z lučnikom.
Mlečki; Euphorbia so pravo nasprotje velikoslitnim trajnicam, poleg tega pa z zelenorumenimi socvetji lepo povežejo tudi rumene in zelene odtenke v sosedstvu.
Čeprav bi na tem mestu lahko uporabili tudi papeževo svečo, smo se raje odločili za volnati lučnik; Verbascum bombyciferum. Slednji ima namreč mnogo lepše, bolj svetlo sive liste in stebla, ki v taki zasaditvi lepo izstopajo.
Rudbekije; Rudbeckia fulgida var. sulivanti 'Goldsturm' je po velikosti listov nekje vmes. Dokler zlato ne zažari z velikimi socvetji, ustvarja kontrast tudi s svojimi temno zelenimi listi.
Flomis; Phlomis tuberosa je ena od zelo trpežnih trajnic, saj odlično prenaša tudi vročino in sušo. Iz pritlehnih rozet velikih jabolčnozelenih listov se konec pomladi dvignejo visoka socvetja v rumeni barvi. Po cvetenju stebel ne porežemo, saj so zelo dekorativna in taka ostanejo še v zimski čas.
Atraktivna podoba
Togi šaš; Carex elata 'Aurea' je za razliko od običajnih predstavnikov vrste, ki so zeleni, mnogo bolj atraktiven s svojo zlato rumeno podobo. V čisti senci bodo listi bolj zeleni, zato je priporočljivo, da ga vsaj za kratek čas vseeno malce obsije sonce. Tako kot sosednja ligularija, tudi ta potrebuje bolj vlažna rastišča.
Ligularije so ljubiteljice bolj vlažnih predelov, sicer jih moramo v sušnih časih obilno zalivati. Veliki listi se lepo podajo k okrasnim travam. Temnolistna sorta 'Britt Mary Crawford' zacveti v oranžni barvi, vijolični listi pa najbolj pridejo do izraza ob rumenolistnih rastlinah.
Tudi oblika rasti rastlin je pomembna v prav vsaki zasaditvi. Javor sorte 'Shaina' tako strukturno razgiba dogajanje ter barvno zaokroži rdeče-rumen vrtni kotiček.
Na gozdnem robu
Polsenčne lege se mnogokrat spogledujejo z razmerami gozdnega roba, kjer rastlinje kar prekipeva od bujnosti. Na vrtu lahko zasaditve na takih mestih namesto barvitim cvetovom prepustimo raznoterim oblikam in velikostim listov.
Pušpan; Buxus sempervirens, tu v obliki striženih krogel v zelo divji izgled vnaša noto kultiviranega in v nasprotju z lahkotnostjo drugih rastlin s svojo statičnostjo malce obteži in uravnoteži celoten nabor.
Lipice; Epimedium sp. in nizke sorte host lepo obrobijo gredico, hkrati pa so nekakšen prehod v velikosti listov med drobcenimi pušpanovimi in velikimi angelikinimi.
Praproti glistovnice, Dryopteris sp. so odlično nasprotje celorobim listom hoste in lipice, pa tudi živahen svetlozelen odtenek očitno izstopa od temnejših listov belih orlic in trave bekice.
Angelika ali zdravilni gozdni koren; Angelica archangelica je čudovita kobulnica z velikimi sestavljenimi listi in v zasaditev vnaša impozantnost in višino.
