Branka Bezjak
Da bi Idrijo poznali še po drugih zanimivostih, ne le po klekljanju, rudniku in kulinarični specialiteti, si prizadevajo v Zavodu za turizem Idrija. Zato (turistično) ponudbo vseskozi dopolnjujejo in pripravljajo nova doživetja. Del teh, manj znanih, so predstavili novinarjem v okviru ture, na katero so nas v Slovenski turistični organizacijo popeljali v sklopu kampanje Moja Slovenija. Še veliko je torej mogoče videti in doživeti - zlasti v naravi, ki obkroža nižinski, v grapo stisnjen del Idrije ob reki Idrijci in hudourniku Nikova. Nam je bil tokrat sicer namenjen notranji prostor, obisk Centra za obiskovalce Unesco globalnega geoparka Idrija, ki pa je prav tako svojevrstno doživetje.
Toda že na poti z osrednjega trga do Turistično informacijskega centra (TIC), kamor je omenjeni center umeščen, nismo mogli mimo čipk. Ob Čipkarski šoli, ki ima že več kot 140-letno tradicijo, stoji kovinska tabla, v njem pa okrogla okenca, opremljena z različnimi vzorci čipk. "Pri tem lahko vsak sodeluje s svojim izdelkom. Čipkarska šola da brezplačne vzorčke, vsak lahko nato naredi svoj izdelek ter prispeva za to razstavo na tabli ter se vpiše kot soavtor. Ko se zaradi vremenskih vplivov čipke uničijo, jih namreč zamenjamo in tako prej ali slej vsak zainteresirani pride na vrsto. Domačini so bili prepričani, da jih bodo ljudje takoj pokradli, a jih ne.
Lani smo naredili analizo in ugotovili, da klekljanje postaja trend. Po Sloveniji se s tem ukvarja 60 društev, tudi po tujini njihovo število narašča," je razložila direktorica Zavoda za turizem Idrija Valerija Božič, ki nas je sprejela oblečena v tradicionalna oblačila, na katerih seveda ne manjka čipka. Kako je ta neločljivo prepletena z vsakim korakom po mestu, ni mogoče zgrešiti, saj so ponekod tudi na pločniku zarisani vzorci. Direktorica turističnega zavoda pa nam je izdala še, da kljekljarice izdelujejo tudi posebne čipke, ki jih bodo med nastopom na Evrovizijo nosili člani zasedbe Joker Out.
Izhodišče za nadaljnji potep
Svoj vtis o Idriji in njeni širši okolici smo nato v izjemni meri z vsemi informacijami, ki so jih podali naši gostitelji, dopolnili v Centru za obiskovalce. Obisk te interaktivne razstave je lahko tudi zelo dobro izhodišče za nadaljnji potep po Idriji. Na enem mestu namreč na razstavi Zapisano v kamninah spoznate, kaj vse (še) si velja ogledati na Idrijskem, v TIC-u (torej v istih prostorih) pa bodo turistični informatorji nudili še vse ostale informacije, potrebne za to, da bo nadaljnji obisk čimbolj enostaven in tudi zanimiv.
Idrija ni pod zaščito Unesca le zaradi dediščine drugega največjega rudnika živega srebra na svetu in klekljanja, temveč tudi zato, ker je globalni geopark. To pomeni, da je to območje z izjemnimi geološkimi in drugimi naravnimi danostmi in znamenitostmi (eno od znanih je denimo Divje jezero). So tudi člani Evropske mreže geoparkov in v skladu z njihovimi merili tudi izvajajo razne aktivnosti. Vodja Geoparka Idrija Mojca Gorjup Kavčič nas je tokrat popeljala skozi razstavo. Na hitro, ker smo se morali zaradi številčnosti razdeliti v dve skupini. In ob koncu zanimive predstavitve razstave tudi tu nismo mogli mimo kljekljev. "Nekoč ni bilo dekleta, ki ne bi znalo izdelovati čipke," je še povedala vodja geoparka ter pokazala, da tudi ona še zna vrteti klekeljne med prsti.
Ob individualnem obisku pa se lahko torej vsak po svoji volji in interesu za dlje časa poglobi v vse predstavljeno. Z animacijami in video predstavitvami, maketami ter modeli spoznavaš zgodbo o geološki preteklosti, o idrijskem nastanku, si ogledaš in otipaš kamnine in fosile, imajo celo odlitek sledi dinozavra, ki je nekoč stopal tam. Dobite tudi vpogled v živalstvo in rastlinstvo geoparka, v kraški svet s svojimi pojavi ter v kulturne značilnosti Idrije in slikovitega podeželja ter nenazadnje v slavno živosrebrovo rudišče. Obisk bo zelo zanimiv tudi za otroke, tudi zato, ker med vmesnim postankom lahko po svoji želji pobarvajo odlitek fosila iz mavca ter ga nato kot spominek odnesejo s seboj. Tudi mi se nismo branili te aktivnosti, nasprotno, prava otroška radoživost in ustvarjalna žilica se je prebudila tudi v nas.
Še "ravnina stoji pokonci"
Celotna pokrajina oziroma značilnosti območja so torej vplivale tudi na življenje ljudi in na tamkajšnje gospodarske dejavnosti. Da v pokrajini, za katero pravijo, da je "še ravnina postavljena pokonci", generacije že stoletja trajnostno gospodarijo, se ukvarjajo tudi s kmetijstvom in živinorejo, vse pa je pospremljeno tudi s posameznimi obrtmi, sta prikazali rokodelki iz Društva rejcev drobnice Idrija - Cerkno, ki skrbi za ohranjanje tradicionalnih rokodelskih znanj, povezanih z uporabo ovčje volne. Alenka Rupnik je povabila k tradicionalnim, lesenim statvam, da smo se lahko tudi mi preizkusili v tkanju, Sonja Mlakar h kolovratu, ki ga je poganjala z nogami, seveda oblečenimi v volnene nogavice, in tako se je skozi njene spretne prste volnena preja spreminjala v nit. Ukvarja se tudi s polstenjem, tkanjem in pletenjem. Obe imata za svoje izdelke tudi kolektivni certifikat odličnosti Idrija izbrano, ki ga lokalnim izdelkom, narejenim iz lokalnih surovin, podeljuje Zavod za turizem Idrija. Članice omenjene sekcije torej oživljajo tradicijo uporabe volne, ki je bila v preteklosti na območju idrijsko-cerkljanskih hribov zelo razširjena. Z delavnicami, ki jih organizirajo, pa želijo rokodelske veščine posredovati tudi drugim.
Najprej nagibaš ti njega, potem on tebe
Iz Idrije pa skorajda ne morete, da ne bi poskusili alkoholne pijače geruš. Je stara grenka pelinova pijača, ki je knape odžejala, jih nekoliko razpoložila ter jim lajšala zdravstvene tegobe zaradi rudarjenja. Pelinov čaj je kot odlično dezinfekcijsko sredstvo za ustno votlino knapom priporočal že dr. Joannes Antonius Scopoli, prvi šolani zdravnik, ki ga je Marija Terezija poslala službovat v Idrijo, da bi pomagal knapom, ki so jih pogosto pestile vnete dlesni, izpadalo so jim zobje. A knapi so seveda ta čaj še malo "začinili". Franc Lapajne, dolgoletni upravnik nekdaj znane gostilne Nebesa, je zapisal ta recept: "Pelin skuhamo tako, da dobimo ene vrste sirup. Za liter pijače vzamemo dober deciliter alkohola (običajno špirita), deci grenčiče, preostalo do litra je voda." Grenčico so vsakokrat pripravljali posebej, na kraju samem. To pravico je imel samo najstarejši član ekipe, knapovski starešina, ki je sestavine mešal tako, da je steklenico v rokah nagibal levo in desno, ob tem pa izgovarjal besede: "Zdaj jaz tebe, potem pa ti mene." V spomin na te stare knapovske čase v Hiši zelišč pripravljajo geruš, a je nekoliko drugačen. Recept so nekoliko prilagodili, da so ublažili grenek okus, da je pijača bolj aromatična.
Certifikat, ki je znak za unikatnost, kakovost, ročno izdelavo posameznega izdelka ter ga ima torej pestra paleta izdelkov je obenem tudi potrditev, kako bogato kulturno izročilo ima Idrijsko. Urška Bajec, koordinatorka kolektivne blagovne znamke Idrija izbrano, je povedala, da ima ta certifikat tudi cela bera jedi, različni siri, suhomesnati izdelki, čaji, mlečni izdelki, med ... Iz tega nabora po predhodnem naročilu za skupine tudi pripravijo malico ob obisku centra oziroma interaktivne razstave. Tudi nam so jo pripravili. Na obilno obloženi mizi so bile poleg pestre palete sirov, pršuta in salam še značilne idrijske jedi, kot sta ocvirkovca in zelševka (to je pomladno-poletna potica, tipična za Idrijsko, lahko je slana ali sladka, nadev pa je iz drobnjaka).
Ob raznih priložnostih tudi pripravljajo degustacije, v sodelovanju s ponudniki prenočišč je za obiskovalce na voljo tudi posebna košarica lokalnih dobrot za zajtrk. Tradicionalne, lokalne jedi je v sodelovanju s Centrom za upravljanje z dediščino živega srebra Zavod za turizem Idrija sredi aprila ponujal tudi v Antonijevem rovu. To je bila vse prej kot le tipična knapovska malica (kruh in špeh). Tudi to so ponudili, le da v povsem drugačni preobleki. V spremstvu vodnika in kulinaričnih mojstrov so goste popeljali na pot 500-letnega rudarjenja skozi prizmo tradicionalnih okusov, predstavljenih v petih hodih sodobnih jedi. Vinsko spremljavo je pripravil sommelier Dejan Levpušček iz Dionysosa, ki je izbral vina in penino iz Vipavske doline. Ker so rovi ozki, sicer ne dopuščajo, da bi obiskovalcem med ogledi ponudili malico, kakor jo v velenjskem rudniku, kar sicer prispeva k dodanemu doživetju obiska. Za ta dogodek pa jih je torej uspelo in stuhtali so nekaj izvirnega. Božičeva je povedala, da so vsako leto v tem času pripravili kak poseben dogodek ob začetku poletne sezone, ko je rudnik za oglede odprt dlje časa. Letošnji dogodek, ki je odprl novo sezono, je bil torej resnično nekaj posebnega.
