Če nič drugega, si je 18-letni Domaradžu Gukeš zagotovo izbral najizvirnejši način proslave, potem ko je v 14. partiji dvoboja za svetovno prvenstvo premagal aktualnega prvaka, Kitajca Ding Lirena, in kot najmlajši v šahovski zgodovini sedel na prestižni prestol. Svet je obkrožil video posnetek, ko se je vrgel v globino z velikanskega stolpa v Singapurju in z izvedbo bungee jumpinga izpolnil obljubo: "Po deveti partiji smo se s trenerjema Gajujem (Poljak Gregorz Gajewski) in Paddyjem (mentalni trener Paddy Upton) odpravili na sprehod po Singapurju. Trenutek je bil napet, stanje v dvoboju izenačeno, pravkar sem zapravil še ene bele figure. Znašli smo se pred poljano, na kateri so pogumneži izvajali bungee jumping, saj veste, tiste skoke, ko se vržeš v globino in lahko le moliš, da so dobro preračunali dolžino vrvi. Jaz se načeloma bojim višine, a smo se na ta račun šalili. "Poglej, če dobiš dvoboj, bom skočil," je dejal Gaju. Paddy je prikimaval, obljubiti pa si tega le ni upal. "Le kaj mi je preostalo drugega, kot da sem to obljubil tudi sam!?" se je smejalo Gukešu.
"Jaz sem prvak, jaz sem svetovni prvak!" se sliši, kako Gukeš z zgroženim obrazom kriči na video posnetku. In potem sreča, nepopisna sreča, ko se je vrv pravočasno zaustavila, zanihala, mladega indijskega junaka pa povlekli navzgor in odvezali …
Domaradžu Gukeš med šahiranjem na kaže emocij. Njegova zbranost je neverjetna in zagotovo posledica intenzivnih mentalnih treningov, ki jih izvajata z južnoafriškim specialistom Paddyjem Uptonom. Kajti fant je sicer zelo čustven. Takoj po koncu dvoboja je pograbil telefon in poklical mamo v Indijo (oče je njegov dvoboj spremljal v živo). "Zmagal sem, mama, zmagal!" je hlipal. Naslednjih pet minut sta jokala oba, brez besed - le jok in solze sreče.
Gukeš se je zlomil tudi, ko je izstopil iz letala v domačem Chennaiju in zagledal večtisočglavo množico, ki je pričakala svojega novega nacionalnega športnega heroja. Mlado, staro, dekleta, žene, fantje, moški, šahisti. Predvsem pa otroci, vsak s svojim transparentom v rokah. Jok, solze in besede: "Hvala, Indija, hvala, Tamil Nadu (zvezna dežela, od koder prihaja). Brez vas mi ne bi uspelo, ta zmaga je tudi za vas."
Štiri leta mlajši od Kasparova
Kaj sploh napisati o fantu, ki je z osvojitvijo naslova pri osemnajstih letih podrl vse rekorde in letvico postavil na skoraj najnižjo možno točko? Kot najmlajši doslej je svetovni prvak leta 1985 postal Gari Kasparov, takrat jih je štel 22. Gukeš je danes kar štiri leta mlajši! Jasno je, da njegova šahovska biografija še ni zapolnjena s številnimi prestižnimi turnirskimi zmagami. Le kdaj naj bi jih dosegel? Je pa bil njegov vzpon vrtoglav.
Šahirati je začel "komaj" pri sedmih letih in je že dve leti pozneje osvojil azijsko prvenstvo med dečki do devet let. Tri leta pozneje mu je uspel neverjetni peterček v kategoriji do 12 let: v nekaj zaporednih dnevih je postal azijski prvak v klasičnem, pospešenem in hitropoteznem šahu, trem zmagam pa je dodal še dve ekipni!
Z enajstimi leti je postal mednarodni mojster, z dvanajstimi leti, sedmimi meseci in 17 dnevi pa tudi velemojster, takrat kot drugi najmlajši v šahovski zgodovini (Sergej Karjakin ga je "prehitel" za nekaj dni, pozneje je njun rekord zrušil Američan Abhimanyu Mishra). Na tej točki je Domaradžu prenehal z mladinskim šahom in se preselil kar med člane. Rekordi so padali.
Bil je med mlajšimi, ki so prestopili ratinško mejo 2700 točk, in sploh najmlajši, ki je prestopil še 50 točk višjo letvico. Vmes je osvojil nekaj turnirjev, prvič pa je resnično zablestel na domači olimpijadi v Chennaiju leta 2022, ko je bil daleč najuspešnejši med vsemi na prvi šahovnici, mimogrede pa je tudi z mlado ekipo (Indija 2) osvojil bronasto kolajno.
Eksplozija, ki smo jo nekako pričakovali, se je zgodila letos. Najprej si je januarja razdelil prvo mesto na prestižnem turnirju v Wijk aan Zeeju. Nato je spomladi zmagal na kandidatskem turnirju in postal najmlajši zmagovalec in najmlajši izzivalec svetovnega prvaka. Formo je brusil in demonstriral na olimpijadi v Budimpešti, kjer je že šahiral na prvi šahovnici v prvi indijski ekipi. In to kako! Njegov osebni rezultat je bil prepričljivo najboljši v vsej šahovski zgodovini - z drugimi besedami, na šahovskih olimpijadah še nikdar nihče ni tako šahiral! Seveda so Indijci slavili tudi ekipno.
Kitajca zlomil čisto na koncu
Po nekajmesečnih pripravah je sledil težko pričakovani dvoboj v Singapurju. Gukeš je veljal za favorita, predvsem zato, ker se je Ding Liren v zadnjih dveh letih spopadal s številnimi zdravstvenimi težavami. A dvoboj tega dolgo ni pokazal, Kitajec se je zlomil šele v zadnji partiji, ko je tik pred koncem nepričakovano povsem popustil. Svet slavi novega, najmlajšega svetovnega prvaka.
Domaradžu Gukeš se je rodil 29. maja 2006 v Chennaiju, prestolnici zvezne dežele Tamil Nadu in hkrati enem najbolj šahovskih mest na svetu. Od tam namreč prihaja Višvanatan Anand, prvi Indijec in Azijec nasploh, ki je osvojil svetovno prvenstvo. In naslov svetovnega prvaka tudi štirikrat ubranil! Gukeš se je rodil v bogati, ugledni družini. Njegova mati in oče sta zdravnika - mati je mikrobiologinja, oče priznani kirurg. A glej ga zlomka: potem ko je Domaradžu osvojil naslov velemojstra, se je oče odločil, da svojo poklicno kariero obesi na klin in se popolnoma posveti sinovi. "Rojen je za velike stvari," je večkrat dejal v intervjujih. Kot da bi vedel …
Gukeševi so iz plemena Telugov, enega največjih indijskih plemen, katerega pripadniki govorijo svoj jezik in so medsebojno močno povezani s tradicijo in običaji. Kar je po eni strani lepo, po drugi pa nekoliko zapleteno, saj Gukeš edini od "velike trojice" mladih indijskih upov iz Chennaija (ob njem sta to še Ramešbabu Pragnanadhaa in Arjun Erigaisi) ni dobil velikega osebnega sponzorja. A njegov oče se je nekako znašel, Domaradžu pa se je kmalu izkazal kot najboljši študent slovite Akademije, ki jo je v rodnem mestu odprl Anand. "Gospodu Anandu gre največja zahvala za moj uspeh, njegovi nasveti so neprecenljivi. Med dvobojem mi kot podpredsednik FIDE seveda ni smel neposredno pomagati, mi je pa že prej svetoval pri izbiri sekundantov. Sam se je pred leti zanašal na Poljake in podobno sem storil jaz. Gregorz Gajewski že tako velja za enega najboljših trenerjev na svetu, če vprašate mene, je kar najboljši. V ekipo smo vključili še najboljša poljska šahista Radoslava Wojtaszka in Jana Krzystopfa Dudo. Od rojakov mi je pomagal Pentala Harikrišna, od vrstnikov pa odlični Nemec Vincent Keymer. In Paddy, seveda, brez njega bi se pred in med dvobojem ter po njem tako ali tako zlomil."
Kot nekdaj Anatolij Karpov
Kaj sploh še dodati tej zgodbi o uspehu? Dejstvo je, da Domaradžu Gukeš v svetovni vrh prinaša nov veter. Danes se med najboljšimi šahira drugače: nič več na temelju dolgih analiz, zato pa do zadnje možnosti, do zadnje kapljice krvi. Z ogromno energije v vsaki partiji, ko so tudi napake del igre, zmaga pa tako ali tako tisti, ki se zmoti predzadnji. Gukeš igra pozicijsko, svoje nasprotnike stiska in davi počasi, kot nekdaj Anatolij Karpov. Odlično računa, se nikogar ne boji in se zna zbrati tudi v najtežjih, predvsem pa v odločilnih trenutkih. Je morda prototip naslednjega šahovskega velikana?