Na velikem območju Azije je aprila in maja letos več tednov vztrajal smrtonosni vročinski val. V Indiji so bile temperature zraka 7. maja ponekod višje od 43 stopinj Celzija. V državi so tedaj potekale parlamentarne volitve. Politiki, ki so nagovarjali svoje volivce, predstavniki medijev ter volivci, ki so čakali v dolgih vrstah pred volišči, so zaradi neznosne vročine omedlevali. Neusmiljena pripeka je hromila vsakdanje življenje vse do Japonske na severu ter Filipinov na jugu te regije. V Kambodži so zaprli šole, saj ročni ventilatorji učencev in učiteljev v slabo prezračevanih razredih niso kaj prida zaščitili pred zadušljivo vročino in vlago. Kmetje na Tajskem so lahko le nemočno opazovali, kako se njihov pridelek suši in živina umira pod žgočim soncem. Zaradi vročine je umrlo na stotine ljudi. Večina našega planeta se je v preteklih letih že znašla na udaru skrajne vročine. Vročinski val, ki je leta 2023 zajel jugozahod ZDA in tam vztrajal več tednov, so v Phoenixu, kjer so temperature zraka 31 dni zapored znašale 43 stopinj Celzija ali več, opisali kot "pekel na Zemlji". Istočasno smo tudi v Evropi zabeležili najvišje temperature zraka doslej, ki so zahtevale na stotine smrtnih žrtev ter botrovale uničujočim gozdnim požarom v Grčiji.
Ne glede na to, kje ali kdaj udari vročinski val, njegov vzorec je vedno enak: zaradi skrajne vročine najpogosteje umirajo starejši ljudje, situacija pa se utegne v prihodnjih letih še poslabšati. Skupina znanstvenikov se je zato odločila preučiti, kakšne posledice utegnejo imeti podnebne spremembe za starajoče se svetovno prebivalstvo.
Dva globalna trenda
V okviru svoje raziskave so identificirali dva globalna trenda, ki človeštvu napovedujeta grozljivo prihodnost. Prvič, temperature so višje kot kadarkoli prej. V devetletnem obdobju med letoma 2015 in 2023 smo zabeležili najvišje povprečne temperature zraka po letu 1880, ko so jih začeli meriti. Drugič, svetovno prebivalstvo je vedno starejše. Do leta 2050 se bo število ljudi, starih 60 let in več, podvojilo in bo znašalo 2,1 milijarde, kar pomeni 21 odstotkov celotnega svetovnega prebivalstva. Trenutno je ta delež 13-odstoten. Vse to pomeni, da bo vedno več ranljivih starejših ljudi izpostavljenih vse hujši vročini.
Da bi razumeli tveganja, s katerimi se utegnemo soočiti v prihodnosti, so znanstveniki pripravili projekcije za različne starostne skupine prebivalstva in jih združili z različnimi scenariji podnebnih sprememb v prihodnjih desetletjih. Njihove analize kažejo, da bo do leta 2050 več kot 23 odstotkov Zemljanov, starih 69 let in več, živelo na območjih, kjer so najvišje temperature zraka pogosto višje od 37,5 stopinje Celzija, medtem ko jih danes tam živi le štirinajst odstotkov. To pomeni, da bo nevarno visokim temperaturam izpostavljenih dodatnih 250 milijonov starejših ljudi. Podatki kažejo, da jih večina živi v državah z nizkimi in srednje visokimi prihodki in da jih ima veliko omejen dostop do zdravstvenih storitev, elektrike, hladilnih naprav in varne pitne vode.
V regijah na severu našega planeta, ki so bile do zdaj vedno hladne, vključno s Severno Ameriko in Evropo, bodo vse višje temperature glavni krivec za vse pogostejše in vse daljše vročinske valove, ki jih bodo najtežje prenašali prav starejši ljudje. V tradicionalno najbolj vročih regijah na jugu, kot so Azija, Afrika in Južna Amerika, se število prebivalcev veča, njihova življenjska doba pa daljša. To pomeni, da bo sčasoma vse več starejših ljudi izpostavljenih tveganjem, povezanih s skrajno vročino. Oblikovalci politik, skupnosti ter tudi starejši prebivalci in njihove družine morajo razumeti ta tveganja in se pripraviti nanje.
Starejši se manj potijo in jemljejo zdravila
Visoke temperature težko prenaša večina ljudi, za starejše pa so lahko celo smrtno nevarne. Skrajna vročina pogosto povzroči poslabšanje mnogih s starostjo povezanih bolezni, denimo bolezni srca, pljuč in ledvic. Njena posledica je lahko tudi delirij. Starejši ljudje se ne potijo tako intenzivno kot mlajši, zato se njihovo telo ob visokih temperaturah težje ohladi. Te težave lahko poslabšajo tudi nekatera zdravila na recept, kot so antiholinergiki, ki še bolj zmanjšajo potenje.
Zadrževanje na prostem v vročem in vlažnem vremenu lahko povzroči dehidracijo, ki jo še dodatno pospešijo nekatera zdravila na recept, kot so diuretiki in betablokatorji. Zaradi dehidracije postanejo starejši ljudje slabotni in omotični. Zaradi tega se poveča tveganje za padce in poškodbe. Nevarnost dehidracije je še večja na območjih z omejenim dostopom do pitne vode. Slaba kakovost zraka otežuje dihanje, zlasti ljudem s pljučnimi boleznimi, denimo s kronično obstruktivno pljučno boleznijo ali KOPB.
Za starejše ljudi s slabim telesnim zdravjem so nevarne že temperature, višje od 27 stopinj Celzija. Pri 90-odstotni vlažnosti pa so za starejše nevarne že temperature, višje od 25 stopinj Celzija.
V Phoenixu v Arizoni so lani temperature zraka 31 dni zapored znašale 43 stopinj Celzija ali več.
Za starejše ljudi so zelo škodljive tudi visoke nočne temperature zraka. Še posebej to velja za tiste, ki doma nimajo klimatske naprave ali si ne morejo privoščiti, da bi jo imeli vklopljeno dlje časa. Idealna temperatura za miren spanec starejših je med 20 in 25 stopinjami Celzija. Višja kot je temperatura zraka, slabša je kakovost njihovega spanca. Že ena neprespana noč lahko pri starejših povzroči, da so naslednji dan bolj potrti in zmedeni. Tudi zdravila lahko izgubijo svojo učinkovitost, če jih shranjujemo na mestu, kjer je temperatura višja od 25 stopinj Celzija.
Vročina prizadene tudi čustveno stanje starejših
Če so zaradi neznosnih temperatur velikokrat ujeti doma, se starejši ljudje počutijo osamljene, mnogi se dolgočasijo in postanejo depresivni. Ljudje s kognitivnimi motnjami lahko podcenjujejo nevarnosti hude vročine ali ne razumejo opozoril glede visokih temperatur zraka. Ljudje, ki so gibalno ovirani ali nimajo možnosti prevoza, težko pridejo do javnih ohlajevalnih centrov, če so ti v bližini, ali se zatečejo na bližnja "zelena in modra območja", kot so parki in jezera, kjer lahko poiščejo ohladitev, saj so tam temperature zraka običajno znosnejše. Razmere so najhujše v državah z nizkimi in srednjimi prihodki, kjer starejši ljudje pogosteje živijo v neprimernih stanovanjih ter nimajo dostopa do kakovostne zdravstvene oskrbe in možnosti za ohladitev. Gre za tako imenovano poletno energetsko revščino.
Kako lahko to preprečimo
Odgovorni lahko v okviru boja proti globalnemu segrevanju sprejmejo politike za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki jih oddajajo vozila na bencinski in dizelski pogon ter elektrarne in tovarne. Hkrati lahko razvijejo učinkovite načrte za zaščito starejših ljudi pred nevarnostmi vročine. Starostniki in njihovi skrbniki se lahko tudi ustrezno pripravijo na poletne vročinske valove. Toda prizadevanja za pomoč morajo biti prilagojena posameznim regijam in prebivalcem.
Bogate občine bi lahko več investirale v sisteme za zgodnje opozarjanje ter organizirale javni prevoz do ohlajevalnih centrov in bolnišnic. S pomočjo geografskih informacijskih sistemov lahko identificirajo soseske, kjer živi veliko starejših ljudi, ter nadgradijo električna omrežja, da bodo sposobna zadovoljiti vse večje povpraševanje po elektriki zaradi uporabe klimatskih naprav. V regijah z neustreznimi stanovanji, omejenim dostopom do pitne vode in pomanjkljivo javno infrastrukturo, kot so ohlajevalni centri, so nujne večje spremembe. Z zagotavljanjem boljše zdravstvene oskrbe, pitne vode in ustreznih stanovanj ter zmanjševanjem onesnaženosti zraka lahko omilimo zdravstvene težave starejših ljudi v času vročinskih valov. Toda vse to zahteva velike spremembe in naložbe, ki si jih mnoge države težko privoščijo.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Vseameriška zdravstvena organizacija opozarjata, da bo to desetletje ključno, kar zadeva priprave lokalnih skupnosti na vse višje temperature zraka in nevarnosti, ki zaradi njih grozijo starajočemu se svetovnemu prebivalstvu. Raziskovalci, zdravniki in oblikovalci politik bi lahko po vsem svetu rešili na milijone življenj, če se bodo odzvali na ta opozorila.
Deborah Carr, profesorica sociologije in direktorica Centra za inovacije na področju družbenih ved, Univerza v Bostonu
Enrica De Cian, profesorica okoljske ekonomike, Univerza Ca'Foscari v Benetkah
Giacomo Falchetta, raziskovalec na področju energetike, podnebja in okolja, Univerza Ca'Foscari v Benetkah
Ian Sue Wing, profesor vede o Zemlji in okolju, Univerza v Bostonu
