Nasveti Miše Pušenjak: Zakaj nam poletne setve motovilca pogosto ne uspevajo

Ko se poletje preveša v drugo polovico, pričnemo setve za jesen. Letos je vreme že poskrbelo za to, da se gredice praznijo. Ena od vrtnin, ki pa jih letos že lahko sejemo, je motovilec. Nekateri ga imajo tako radi, da bi ga želeli uživati čim prej v jeseni; a vznik v avgustu je pogosto zelo slab. Že zdaj se mnogi sprašujejo, kaj gre narobe.

Zakaj motovilec poleti slabo kali

Motovilec je rastlina hladnejšega dela leta, vročina moti procese kaljenja. Zato je nujno vse poletne setve zasenčiti. Senčilo za vsaj 50 centimetrov dvignemo od tal, ne pokrivamo plosko. Setev nato dobro zalijemo in poskrbimo, da je zemlja ves čas dovolj vlažna. Izkoristite lahko tudi senci visokega fižola in paradižnika. Lahko pa za setev izberete tudi kakšen teden, ko se obeta nekoliko slabše, predvsem manj vroče vreme. Mislim, da je ravno teden pred nami zelo primeren za to. Zato ga letos lahko posejete tudi brez zgornjih opozoril. Si jih je pa dobro zapomniti za naslednja leta. Zagotovo bo vročih in suhih avgustov več, kakor je ekstremno vlažen, kot se nam obeta letos.

Treba je sejati starejše seme motovilca. Sveže, v tekočem letu pridelano seme, ima tudi genetsko zapisano prepoved kaljenja. Zato v avgustu najpogosteje ne kali. Semenarji sicer prisegajo, da ne prodajajo semena iz tekočega leta, a sama v to nisem vedno povsem prepričana. Da pa ga spodbudimo h kaljenju, lahko damo seme za teden dni v zamrzovalnik, a žal pogosto tudi to ne pomaga. Še bolje bi bilo, da bi bilo tako seme v zamrzovalniku vse od pomladi.

Še tretja zanimivost motovilca je, da veliko bolje kali na svetlobi, ker je svetlokalilka. To seveda pomeni, da ga ne sejemo globoko, lahko ga samo položimo v zemljo, pritisnemo ob površino in ga z zemljo ne pokrivamo. V tem primeru je seveda treba setev pokriti z agrokopreno, saj se v poletni sončni pripeki prehitro izsuši tekom dneva, pa še ptiči si ga radi privoščijo.

Običajno pa se združijo vsi trije razlogi in v avgustu so nekateri zelo razočarani in krivijo slabo seme in ne sebe.

Menda letos sonce in visoke temperature kaljenja v avgustu ne bodo motile. A nič se ne ve - če ne pohitimo, se lahko vreme spet obrne in sončni žarki so v tem času še vedno izredno močni - toliko, da kaljenje motovilca lahko motijo.

Avgustovska setev za jesensko spravilo

Odličen predposevek poletni setvi motovilca so stročnice. Nizek fižol prav zdaj že dozoreva, gredice bodo kmalu proste. Lahko pa ga posejete tudi v senco rastlin visokega fižola. S tem imamo dvojno korist: rastline fižola senčijo poletno setev in ob enem motovilec ne potrebuje dodatnega gnojenja, saj visok fižol kot vsaka metuljnica tla obogati z dušikom.

Vendar je pomembno še enkrat poudariti: motovilec je sicer rastlina hladnega dne, zato poletna setev bolje uspeva v polsenci, vendar je tudi rastlina z zelenimi listi, ki potrebujejo svetlobo. Zato denimo ne bo uspeval v globoki senci pregostih nasadov visokega fižola, posebej tam, kjer so žičnice nizke ali pa je na eni opori preveč rastlin fižola.

Meni se zdi najboljša rešitev setev med paradižniki oziroma pod njimi. Paradižnik po večini že povsod zori. Ko v posamezni etaži plodovi pričnejo spreminjati barvo, lahko porežete vse liste do teh plodov, saj so svojo vlogo že opravili. Tako dobimo pod posevkom zračen in za motovilec povsem dovolj svetel prostor. Dovolj bo zasenčen, da premočni sončni žarki ne bodo zavirali kaljenja. Prav tako pa tudi ni pretemno, saj je motovilec svetlokalilka in za uspešno kaljenje potrebuje nekaj svetlobe.

Motovilec iz sadik?

Mnogim se to zdi nepotrebno, mnogi na to niti ne pomislijo, a v tujini večina motovilca že pridelana iz sadik. Lahko ga sejete zelo zgodaj, na gredicah (v rastlinjaku, na njivi) pa imate do tedaj še drugo vrtnino. Poleg tega posejane multiplošče lahko postavite v senco in hlad (garaža, sadovnjak, pod balkon, v svetlo klet …), kjer boste veliko lažje nadzorovali tudi zalivanje.

Tudi obvladovanje plevela je veliko lažje, če posadite sadike; veliko lažje ga je okopavati, odstranjevati plevel, rahljati zemljo, če je posajen v vrstice - in sadike to zanesljivo bodo.

Pri pridelovanju motovilca iz sadik pa najprej izvedete "slepo setev". To pomeni, da v času, ko bi motovilec že sejali na prosto, njivo oz. gredo sicer pripravite za setev, a pustite vzkaliti vse plevele. V tem času motovilec uspešno kali v multiploščah. Pred presajanjem motovilca pa plevele uničite mehansko. S tem ste si prihranili najmanj eno, najbolj naporno in zahtevno okopavanje.

Veliko setev motovilca na vrtovih, pa tudi v rastlinjakih, je še vedno na povprek, ne v vrstice. S tem pa je okopavanje in tudi rahljanje zemlje okoli rastlin oteženo ali celo onemogočeno. Med sadikami hitro okopljete, tudi prerahljate zemljo po poletnih nevihtah. Če pogledamo celotno ekonomiko in porabo časa, je pridelava, vsaj zgodnjega, jesenskega motovilca iz sadik smiselna, posebej če sadike pridelujemo sami.

Sejemo ga v lončke premera tri do pet cm, v vsakega položimo dve do pet semenk. Ko rastline prerastejo koreninsko grudo, jih presadimo na stalno mesto, razdalja v vrsti naj bo deset cm, med vrstami 20 do 30 cm.

Sorte na slovenskih vrtovih

V Sloveniji je motovilec že tako udomačena zelenjadnica, da imajo številne gospodinje svoje lastno seme in sorto. V trgovinah pa lahko kupite naslednje sorte motovilca.

Holandski je verjetno najbolj priljubljena sorta z zelo širokimi listi in velikimi rozetami. Zelo primeren je za avgustovske setve in za zgodnje spomladanske setve. Nekoliko slabše prezimi, prezimljen rad postane trd, včasih tudi kosmat.

Ljubljanski je stara domača sorta, ki odlično prezimi in ni kosmat. Vendar ima ožje in daljše lističe temnozelene barve. Ker je močno zelen, vsebuje veliko magnezija in železa, precej več kot sorta holandski, ki je svetlejše barve. Zato vam ga zelo priporočam za setev v septembru.

Žličar je novejša sorta, ki je plod zbiranja

domačih sort po Sloveniji. Izvira ravno iz naših krajev, zato je odlično prilagojen na slovenske klimatske razmere. Ima značilne ovalno okrogle liste, ki jih rahlo guba navzgor v obliki žlice, od tod tudi njegovo ime. Listi so gladki in bleščeči, niso kosmati. Je izvrstnega okusa, bolj primeren pa je za septembrske in zgodnje spomladanske setve.

Najnovejša sorta je prav tako plod domačega žlahtnjenja in semenarjenja. Imenuje se pomladin. Ima sicer svetlejše liste, a odlično prezimi in spomladi ne uhaja tako hitro v cvet. Slovenske sorte so skromne in jih ne smemo gnojiti, če želimo, da bodo dobro prezimile. Tega ne pozabite.