Z zeljem, repo in korenjem naš organizem ostane v dobri kondiciji

Jabolka, hruške, slive, breskve, grozdje. Por, koleraba, brokoli, paprika, cvetača, jajčevci, kumare, ohrovt, zelje, repa, pesa, korenje, pastinak, zelena in peteršilj pa še fižol in solata različnih barv in okusov, vse to je naša superhrana. Z dodatkom številnih domačih zelišč in začimbnic. Na dosegu roke. Z domačega vrta ali z bližnje stojnice, ponudbe doma pridelanega sadja in zelenjave je v zgodnji jeseni več kot dovolj. In prav je, da si jih privoščimo. Da bomo pozno jesen in zimo pričakali pripravljeni, z dobrim imunskim sistemom, ki nas bo obvaroval pred številnimi okužbami.

Že res, da jabolko in solata ne zvenita eksotično, moderno, a za naše telo bosta z vsem, kar pridelamo v bližnji ali malo bolj oddaljeni okolici, a še vedno na naši zemlji, več kot ugodno vplivala na organizem. Ob uživanju vsega, kar nam ponuja narava, ne bomo potrebovali raznih prehranskih dopolnil, ki nam jih ponujajo na vsakem koraku in nas ob tem prepričujejo, koliko koristi bomo imeli ob goltanju kapsul, tablet in praškov. Ob uravnoteženi prehrani, ki naj bo čim bližje mediteranski dieti kot enem najbolj sprejemljivih in zdravih načinov prehranjevanja, bomo le redkokdaj potrebovali kakšen dodatek k prehrani, da naš organizem ostane v dobri kondiciji. Seveda ni nič narobe, če si kdaj privoščimo tudi kaj, kar ne sodi v okvir zdrave prehrane, a če se v glavnem držimo osnovnih pravil, nam tudi kratek ali občasen izlet v svet sladkega, ocvrtega ali mastnega ne bo škodil.

​Jabolka iz Egipta

Včasih kar prehitro pozabimo na stari pregovor, da jabolko na dan odžene zdravnika stran. In to ni le slovenski pregovor, temveč so koristne učinke jabolk na organizem poznali že v starem Egiptu in so ob Nilu zato na veliko sadili jablane, v Evropo pa so jih potem prenesli Rimljani. Že res, da letošnja bera sadja ne bo tolikšna kot leto ali dve poprej, a še vedno se bo našlo dovolj jabolk, hrušk in drugega sadja ter orehov in lešnikov, da se jih naužijemo. Ob citrusih seveda, ki pri nas ne uspevajo najbolje. In ne pozabimo na ananas in drugo malce bolj eksotično sadje, s katerim si popestrimo domači pridelek.

A glavnina sadja naj bo vendarle iz lokalnega okolja. Sadje namreč z daljšanjem transportnih poti od kraja pridelave do potrošnika postopoma izgublja kakovost in hranilne vrednosti, tudi zaradi različnih pesticidov in dodatkov, ki zagotavljajo sadju svežino in lep videz.

Z različnim sadjem si lahko doma pripravimo tudi okusne in predvsem zdrave napitke na osnovi vode. To naj nam nadomesti vode z najrazličnejšimi okusi, ki jih lahko kupimo v plastenkah. Te vsebujejo predvsem veliko sladkorja, ki pa se mu je dobro izogniti. V Sloveniji imamo dovolj kakovostne pitne vode, da nam je ni treba kupovati v plastenkah, z dodatkom sadja in zelišč ter zelenjave pa si lahko pripravimo vedno kaj novega.

​Voda iz pipe

Zelo priljubljen napitek je voda z dodatkom ingverja, limone in sveže kumare, dodamo lahko tudi žlico medu. Zamrznjeno ali sveže jagodičevje bo vodi iz pipe dalo povsem nov, svež okus. Če ni drugega pri roki, bodo tudi nekaj rezin limone ter žlica medu in vejica melise ali mete pravšnja kombinacija za osvežujoč napitek. Šopek mete in/ali melise, ki ga čez noč pustimo v vrču z vodo, bo že brez dodatkov pogasil žejo. Povrhu lahko napitke pripravljamo z različnimi zeliščnimi in sadnimi (pa seveda tudi s pravimi) čaji, ki jim dodamo na koščke narezano sadje.

​Fermentirano je dobro

Ob vseh koristih, ki jih uživamo s sadjem in zelenjavo, strokovnjaki opozarjajo tudi na pomen fermentirane hrane. Te je v našem okolju prav tako dovolj. Če naštejemo zgolj jogurt in kefir pa kislo zelje in kislo repo, smo že na dobri poti, da bomo črevesju z njimi zagotovili dovolj zdravih bakterij. Znano je namreč, da odprava počasne in težavne prebave da nov zagon imunskemu sistemu. Tudi zato za zimo pripravljamo veliko različne zelenjave, ki s fermentacijo še pridobi prehransko vrednost. Naši ne tako davni predniki so že vedeli, da vložene paprike, kisle kumarice, zelenjava v slanici ali kisu pomenijo pravo dobrobit za organizem pozimi.

O koristih kislega zelja nima smisla izgubljati besed, morda velja le omeniti, da zelenjava s fermentacijo, torej kisanjem, še poveča svoje antioksidacijske učinke, zato lahko takšno hrano tudi imenujemo superhrana. In to naša, lokalna. Prav tako je znano, da imajo cvetača, korenje in paprika po fermentaciji večji protivnetni učinek, povrhu je fermentirana hrana dobrodošla za vse, ki pazijo na kalorije. S fermentacijo se namreč zmanjšuje energetska vrednost živil, saj se sladkor potroši pri nastajanju kisline.

Dodati velja še rezultate nedavne študije o povezanosti uživanja fermentirane hrane in posledicah obolenj za covidom-19. Študija je namreč pokazala, da je bila smrtnost zaradi te bolezni v državah, kjer že po tradiciji jedo veliko fermentirane hrane, bistveno manjša kot v okoljih, kjer tovrstna hrana ni pogosto na krožniku. Glede na to, da sta v Sloveniji kisla repa in kislo zelje, poleg druge zelenjave, ki jo uživamo fermentirano, jeseni in pozimi velikokrat na naših krožnikih, je na dlani, da imamo superhrano vselej na dosegu roke. Kako že pravijo? Zelje, repa in korenje za dolgo življenje. Ni nam torej treba posegati po industrijskih pripravkih, prehranskih dopolnilih in drugih pridobitvah sodobnega časa, ki nas odvračajo od tega, da bi uživali ob domači, lokalno pridelani hrani. In s tem pomagali tudi našim lokalnim pridelovalcem.