Za odmeven rezultat morajo Slovenci na velikih tekmovanjih osvojiti tudi kak skalp največjih ekip

Slovenski rokometaši bodo s tekmo proti Poljski začeli še svoje 12. tekmovanje na evropskih prvenstvih. Nanja se uvrščajo vse od leta 1994, ko je evropska rokometna zveza ustanovila tovrsten način tekmovanja reprezentanc. Uvodoma so na tekmovanje, ki so ga pripravili Portugalci, povabili 12 reprezentanc. Slovenija je takrat osvojila deseto mesto, zmagali so Švedi, za katere je nastopil tudi sedanji selektor slovenske ekipe Ljubomir Vranješ. V finalu so premagali Ruse, bron so takrat osvojili Hrvati.
Že na prvem rokometnem prvenstvu Evrope so sodelovale ekipe, ki jih še danes uvrščamo med rokometne velesile. Brez medalje so ostali Danci, Španci, Francozi, Nemci. Razmerje sil se v naslednjih letih ni bistveno spreminjalo. Po kvaliteti so padli le Rusi. Tudi Švedi, ko se je na prelomu stoletja poslovila zlata generacija. Švedi so za vrnitev med najboljše potrebovali več kot petnajst let; dokončno so se vrnili pred dvema letoma, ko so na Hrvaškem osvojili drugo mesto.

​Močni Švedi

Švedi so nedeljski nasprotniki Slovenije na tem prvenstvu. Tokrat igrajo pred domačim občinstvom in so favoriti skupine F, v kateri poleg Poljakov nastopajo še Švicarji. Če bi Sloveniji uspelo v skupini osvojiti vsaj drugo mesto, bi se v glavnem delu tekmovanja verjetno merili s Francozi, Norvežani, Danci in Islandci (ali Madžari ali Rusi - vse te tri ekipe so dokaj enakovredne in imajo možnosti za napredovanje).

​Nov model

Letos smo priča tretji spremembi števila udeležencev na tekmovanju. Tokrat prvič sodeluje 24 reprezentanc. Na začetku je bilo dvanajst nastopajočih, od leta 2002 je veljal model šestnajstih ekip na prvenstvu, kjer so si po tri iz vsake skupine s štirimi ekipami zagotovile nadaljevanje. Tokrat iz vsake skupine napredujeta le dve ekipi, v drugem delu tekmovanja se tvorita dve skupini s po šestimi reprezentancami.
Še decembra so bile možnosti Slovenije za odmeven rezultat precej pičle. Vodstvo zveze je poleti resda objavilo popolno mobilizacijo vseh resursov. Ta korak je bil nujen, saj so bile za njimi neuspešne kvalifikacije za svetovno prvenstvo in zatem tudi bledi nastopi v kvalifikacijah za to evropsko prvenstvo. Spomnimo: v konkurenci povprečnih ekip Nizozemske, Latvije in Estonije smo v skupini sicer osvojili prvo mesto, a s porazom proti Latviji. Takratni selektor Veselin Vujović je bil takrat z ekipo že peto leto in zmanjkalo je svežine, s katero je prevzel vodenje ekipe. "Mene niste pripeljali, da bi osvajal deseta mesta. Mi gremo po medalje," je ob nastopu presenetil Vujović. Njegova predrznost je prišla do izraza leta 2017, ko je z ekipo osvojil bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu.

​Sprememba prinesla rezultat

Večina menjav na selektorskem mestu se uvodoma pokaže kot pozitivna sprememba in tudi tokrat v slovenski reprezentanci je tako. Prihod Ljubomirja Vranješa na selektorsko mesto je prinesel novo energijo. Menjava je nedvomno prišla v neugodnem času, neposredno pred velikim tekmovanjem, na katerem imajo Slovenci visoke cilje. A prvi sadovi zamenjave so vzpodbudni. Vranješ je dovolj izkušen trener, da je hitro ugotovil prednosti naše ekipe. Te so prav v hitri igri, hitrih protinapadih iz situacij po osvojeni žogi v obrambi. Osrednji obrambni blok sestavljata Borut Mačkovšek in Blaž Blagotinšek, ki igrata skupaj tudi v madžarskem Veszpremu in sta danes med najboljšimi obrambnimi igralci na svetu. Njuno delo nadgrajujejo Darko Cingesar, Jure Dolenec, Nik Henigman, Vid Kavtičnik ... in oba vratarja Klemen Ferlin in Urh Kastelic. To je osnova slovenske igre, ki jo je vrnila med ekipe, ki so nevarne tudi rokometnim velesilam.
Za odmeven rezultat morajo Slovenci na velikih tekmovanjih osvojiti tudi kak skalp največjih ekip. Predvsem pa morajo dobiti vse tekme z enakovrednimi ali slabšimi ekipami. To je bil vselej naš ključ do uspeha. Ko ni tako, je kriza. Na evropskem prvenstvu pred dvema letoma na Hrvaškem smo si spodrsljaj privoščili že na uvodni tekmi z Makedonci. Zatem smo imeli dobljeno tekmo z Nemci, kjer so se na koncu vmešali sodniki z novimi pravili in zmago spremenili v delitev točk (25:25), in škandal, ko so bili naši rokometaši pred odločitvijo, ali naj prvenstvo zapustijo. To se sicer ni zgodilo, upe na finalne boje pa so si Slovenci pokopali na zadnji tekmi proti Češki, ko so proti povprečni ekipi "samo" remizirali v trenutku, ko so potrebovali zmago. Ni nam pomagala niti odmevna zmaga proti Španiji. Osmo mesto na Hrvaškem je danes soliden, a ne tudi vrhunski rezultat.

​Daleč je leto 2004

Vrhunsko so Slovenci v vsej zgodovini odigrali le leta 2004, ko so evropsko prvenstvo pripravili v domovini. Po zmagah proti Islandiji in Češki ter remiju proti Madžarom so v glavnem delu turnirja sledile zmage proti Srbiji in Črni gori, Franciji ter Hrvaški. Na turnirju so izgubili le z Nemci, in to dvakrat, tudi v finalu, ter osvojili drugo mesto. To je doslej edina medalja slovenskih rokometašev z evropskih prvenstev.
​Še eno kolajno imajo s svetovnega prvenstva leta 2017 v Franciji, kjer so v boju za bronasto medaljo premagali Hrvaško. Tudi tokrat so cilji prenovljenih slovenskih rokometašev zelo visoki; Vranješ pa na tej poti uporablja mehke prijeme, med katere sodijo tudi druženja reprezentantov v družinskem krogu. V skandinavskih državah so ti resda običajni, zahtevajo pa ogromno samodiscipline in profesionalnosti. Ti prijemi bodo sedaj dodaten izziv za slovensko reprezentanco, vajeno dokaj ostrega nadzora.