Zakaj je dobro imeti divji kostanj v domači lekarni

Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L. in Aesculus carnea Briotii) je član družine kostanjevk. Domača imena zanj so divji kastanj, jeloš, konjski kostanj. Zraste do 40 metrov visoko. Je listopadno drevo. Najdemo ga v drevoredih, parkih, ob cestah. Velikokrat ga sadijo na gostilniške vrtove in dvorišča, ker daje senco. Ima velike liste s petimi do sedmimi dlanasto sestavljenimi lističi. Cveti meseca maja, cvetovi so beli ali rdeči, združeni v grozdasto obliko. Plodovi so bodičasti, z do tremi semeni, ki imajo belo liso. Plodovi zorijo od konca avgusta do začetka septembra.
Učinkovine: saponin escin, flavonoidi, čreslovine, steroli. Vsebujejo tudi sladkorje, škrob in nekaj olja.
Uporabnost: tinktura, prah, čaj, mazilo, milo, olje, obkladki, blazinice, kopeli,
Čas nabiranja: (maj, junij) - cvet in list, (avgust, september) - plod, (februar, marec, oktober, november) - lubje.
Zdravilnost: ožilje, pospešuje krvni obtok, napenja stene žil odvodnic, pomaga pri razširjenih venah, ugodno deluje pri odprtih ranah zaradi počenih žil, skoraj nepogrešljiv je pri anginah, katarjih vseh vrst, krvnih strdkih, prebavnih motnjah, ozeblinah, ledvenem useku, zlomih, povišani sečni kislini (protinu) in kapi, kožni tuberkulozi, dobro se obnese pri belem toku, povečani prostati, kroničnih driskah, zmečkaninah, ledvenem useku.

Čaj iz listov divjega kostanja

1 čajno žličko posušenih kostanjevih listov prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut, nato precedimo. Čaj sladkamo z medom. Tak čaj raztaplja sluzi in pomaga pri izkašljevanju.

Prevretek lubja divjega kostanja

½ čajne žličke posušenega lubja prelijemo s 3 dl hladne vode, zavremo in pustimo vreti 5 min ter ohladimo na sobno temperaturo. Tako pripravljen prevretek uporabimo zunanje v primeru sončnih opeklin.

Maslo iz divjega kostanja

Uporabljamo ga pri težavah z razširjenimi venami, vnetju ven, krčnimi žilami. Dobro deluje tudi pri ozeblinah, revmi in pri preveč sečne kisline za masažo. Pomaga pri pekočih nogah.
Plodove divjega kostanj naribamo in posušimo. Iz njega pripravimo moko. 10 dag kostanjeve moke prepražimo na 20 dag masla. Po nekaj minutah, ko kostanj rahlo zarumeni, dobljeno maso odstavimo in pustimo čez noč. Zjutraj rahlo segrejemo, da se maslo raztopi, nato precedimo skozi fino gazo v pripravljene manjše lončke. Hranimo na hladnem.
Noge vedno mažemo v smeri proti srcu, od spodaj navzgor.

Mazilo iz divjega kostanja

Potrebujemo
15 dag čebeljega voska, 2 dl oljčnega olja, 2 dl mandljevega olja, 30 dag plodov divjega kostanja.
Priprava:
Kostanjeve plodove na drobno narežemo ter dodamo mandljevo olje. Na ognju pražimo 15 min in precedimo. V drugi posodi stopimo čebelji vosek, ki smo mu dodali oljčno olje. Obe fazi (kostanjevo in oljno fazo) združimo še vroče in dobro premešamo. Po želji lahko dodamo tudi 10 kapljic eteričnega olja sivke. Pustimo, da se mazilo ohladi.

Obloga iz kostanja

Kostanjevo moko in pšenično moko zmešajte v razmerju 1:1 in prelijmo z dobrim jabolčnim kisom. Mešamo toliko časa, da se zgosti. Tako pripravljeno oblogo nanesemo na prizadeto mesto ter prekrijemo z bombažno krpo ali trikotno ruto. Oblogo lahko uporabimo v primeru krčnih žil, zlomov in zvinov, bolečih in utrujenih nog, ozeblin in oteklin.

Kostanjeva moka

Kostanjevo moko pripravimo tako, da plodove kostanja olupimo ter jih posušimo do suhega v električni pečici ali sušilniku. Po koncu sušenja kostanj zmeljemo oziroma zdrobimo. Moko uživamo pri krčnih žilah tako, da noževo konico moke spijemo s kozarčkom čaja enkrat na dan. Divji kostanj je v večjih količinah strupen.

Olje divjega kostanja pri krčnih žilah

V kozarec s širokim grlom damo narezane plodove divjega kostanja, da jih je malo čez pol kozarca, čez nalijemo dobro oljčno olje, kozarec dobro zapremo in postavimo na okensko polico za 6 tednov. Nato olje precedimo in natočimo v steklenico ter dobro zapremo. Čuvamo v temnem prostoru. S tem oljem masiramo noge, kjer so krčne žile, od spodaj navzgor.

Tinktura

Potrebujemo:
kozarec s širokim grlom z pokrovom, 70- do 80-odstotno žganje, toliko drobno narezanih plodov divjega kostanja, da pokrijemo polovico kozarca.
Priprava:
Narezane plodove divjega kostanja damo v kozarec, prelijemo z žganjem do vrha. Kozarec dobro zapremo in za 3 tedne postavimo v senco, na toplo. Kozarec večkrat pretresemo.
Hramba:
Dobljeno kostanjevo tinkturo precedimo in nalijemo v manjše steklenice. Hranimo v hladnem in temnem prostoru. S to tinkturo si masiramo ožilje od spodaj navzgor.